DRUŠTVO SLOVENCEV SAVA NA VSESLOVENSKEM SREČANJU

Člani društva Slovencev »Sava« iz Beograda so se udeležili XI. Vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije, v Ljubljani, 30. junija 2011.

Irena Kužnik, predsednica Društva »Sava«, Snežana Goršek, voditeljica projekta Srečanje mladine slovenskih društev v Srbiji in Nemanja Sićević, član društva Slovencev iz Kruševca, aktiven prijatelj društva Sava, vsi trije tudi slovenisti, šolani na Filološki fakulteti v Beogradu, so nastopili v okviru programa XI. Vseslovenskega srečanja s prispevkom o delovanju mladih slovenskega rodu v Srbiji.

Mladi slovenskega rodu v Srbiji – pogled v prihodnost

V Srbiji se društva Slovencev začnejo ustanavljati konec 90-ih let in v začetku novega tisočletja. Njihova ustanovitev sovpada z naraščanjem zanimanja za slovenski jezik in slovensko kulturo pri mladih v Srbiji nasploh. Potomci Slovencev, priseljenih pred drugo svetovno vojno in v prvi polovici 20. stoletja se začnejo zavedati pomena poznavanja dveh jezikov in dveh kultur.

Kaj je za otroke, katerih en starš je bodisi izseljenec bodisi potomec izseljencev, prvi in kaj drugi jezik, kaj je njegova materinščina? Glede na to, da je večina Slovencev, ki so prišli živet v Srbijo, iz Slovenije odšla v obdobju pred ali kmalu po drugi svetovni vojni, so njihovi potomci sedaj že druga, tretja ali četrta generacija s slovenskim poreklom. Zanje je prvi jezik vsekakor srbščina. S stališča posameznika je prvi jezik tisti, ki se ga človek začne učiti prej kot katerikoli drugi jezik. Čeprav žal ni zapisanih podatkov o tem, na podlagi desetletnih izkušenj iz društva Slovencev lahko povemo, da je mlade potomce slovenskih izseljencev v Srbiji, slovenščina skoraj popolnoma tuj jezik.

Generacije rojene v Srbiji približno po l. 1980 so odraščale v okolju, kjer so stiki s Slovenijo bili redki in zapleteni. Zaradi zaprtih meja, težav s pridobivanjem viz in nenazadnje zaradi finančnih težav, so številni otroci slovenskega rodu Slovenijo obiskali šele kot najstniki ali študenti. K njihovem zanimanju za Slovenijo je vsekakor prispevala ravno ustanovitev društev Slovencev in dejavnosti v zvezi z dopolnilnim poukom slovenščine, ki naj bi bil ena osrednjih dejavnosti društva. Novo vodstvo si je, v sodelovanju s širšim članstvom, kot svojo glavno dejavnost začrtalo ravno spodbujanje sodelovanja in druženja mladih, ki promovirajo in širijo slovenski jezik in kulturo, ter navezujejo stike med sabo in z mladimi v Sloveniji.

Mlade Slovence živeče v Srbiji želimo spodbuditi k aktivni povezavi z matično državo, ne samo v smislu obiska temveč tudi v smislu možnosti sodelovanja z matico na srbskem trgu. Skozi predstavitev pomembnih znanstvenikov, umetnikov, gospodarstvenikov, poslovnežev slovenskega rodu s Srbiji, bi predvsem želeli nakazati, v kateri smeri je možen poklicni razvoj mladih Slovencev v Srbiji.

V začetku maja smo v Beogradu priredili srečanje, kjer smo predstavili življenjepise pomembnih Slovencev v Srbiji, ki bodo tudi tiskani in naj bi bili neka vrsta osnove, smernice, za nadaljnja raziskovanja in pobuda za ustanavljanja neke vrste arhiva.

Kot cilje in namene projekta smo organizatorji načrtovali predvsem zbujanje slovenske zavesti in okrepitev mreže Slovencev v Srbiji, saj je vsako sodelovanje in povezovanje dobrodošlo. Projekt zajema tudi vzdrževanje kulturne tradicije in spoznavanje s slovensko kulturno tradicijo. Še najbolj pomemben cilj pa je spodbujanje mladih na sodelovanje in vključevanje v aktivnosti in delovanje društva ter mladinsko druženje in sodelovanje.

Namen projekta je, poleg navedenega, ozaveščanje ljudi o pomembnosti kulture in medsebojnega povezovanje za obstoj in lažje skupno delovanje v prihodnosti. Skozi kulturo hočemo spodbuditi sodelovanje tudi na drugih področjih in vključiti mlade Slovence v Srbiji v delovanje različnih inštitucij. Nenazadnje, hočemo povezati mladino s slovenskimi institucijami, ki skrbijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čemer smo jim neskončno hvaležni.

Slovenski jezik in kulturo v svetu seveda promovirajo tudi neslovenci, predvsem slovenisti in študentje slovenščine na več kot 50 univerzah, v tesnem sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Povezovanje in sodelovanje Slovencev in neslovencev v Srbiji je pomembno z več plati, saj se na ta način slovenski jezik in kultura promovirata in širita tudi med mladimi Srbi, ki o Sloveniji vedo vedno več, mladi znanstveniki, umetniki in gospodarstveniki pa v tem sodelovanju vidijo tudi poklicne izzive in možnosti.

Dejavnosti v društvih Slovencev zahtevajo visoko strokoven pristop ter tesno povezovanje dela v društvu s poklicnim delom posameznika. V zvezi s tovrstnim delovanjem v društvu so tudi zahteve delovnega trga, ki s svojimi potrebami in možnostmi zaposlitve usmerja mlade k pridobivanju potrebnih znanj. Zato je za društva Slovencev, tako v Srbiji, kot drugod v tujini, izjemno pomembno povezovanje in sodelovanje s slovenskimi gospodarstveniki, vsekakor pa je dragocena tudi podpora slovenskih diplomatskih predstavništev.

Na srbskem trgu je prisotno veliko število slovenskih podjetij. Slovenski gospodarstveniki so v prejšnjem desetletju velikokrat pomagali pri izvajanju strokovnih ekskurzij za učence in študente slovenskega jezika. Pomoč se uresniči na dva načina: s finančno podporo (štipendije za poletne šole, pomoč pri organizaciji izletov) in s predstavitvijo ter sprejemom otrok in mladih v matičnih firmah v Sloveniji. Velikokrat smo bili prijazno sprejeti v slovenskih podjetjih, kjer so se mladi seznanili z njihovim delovanjem, proizvodnim procesom in znanjem, ki se zahteva za določeno delo. To je pogosto vplivalo na njihovo izbiro študija, ali načrte za zaposlitev.

Znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture ter stik z vrstniki slovenskega rodu, ima nedvomno velik pomen pri odločanju mladih za študij in zaposlitev. Nujno učinkovito sodelovanje učiteljev slovenščine in vodstev društev, ob razumevanju slovenskih pristojnih inštitucij za težko finančno situacijo v Srbiji. Štipendije za različne poletne šole slovenščine, različne tečaje v Sloveniji, ali pa možnost strokovne prakse, študentskih izmenjav in podobno, bodo na najboljši način tudi naprej prispevale k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Irena Kužnik, Snežana Goršek i Nemanja Sićević

„NAŠA SLOVENSKA BESEDA“ V ZRENJANINU

Naša slovenska beseda je tradicionalno recitatorsko tekmovanje slovenskih združenj v Srbiji, ki je bilo na pobudo profesorice Vere Popović in Izvršnega odbora Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina organizirano že peto leto. Namen takega srečanja je povezovanje združenj Slovencev v Srbiji, krepljenje stikov in sodelovanja med združenji, povezovanje dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture v Srbiji, negovanje slovenskega jezika, tradicije in kulturne dediščine ter spodbujanje tekmovalnega duha v recitiranju slovenskih pesmi

 

Pozdravni nagovor veleposlanika mag. Franca Buta

Srečanja se je udeležil in prisotne pozdravil veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, mag. Franc But, ki je v svojem govoru pohvalil organizatorje za uspešno večletno organiziranje tovrstnega dogodka. Poudaril je pomen ohranjanja slovenskega jezika in kulture v tujini ter izrazil upanje, da se bodo takšne dejavnosti, ki prispevajo k razvoju slovenščine in širjenju slovenske kulture v Srbiji, uspešno udejanjale tudi v bodoče.

V imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je prisotne pozdravila prof. dr. Maja Đukanović, ki se je vsem prisotnim najprej zahvalila za angažma pri ustanovitvi Nacionalnega sveta v lanskem letu, ki ima ogromen pomen za slovensko manjšino v Srbiji, ter se zahvalila prisostvojočim društvom za sodelovanje in spodbudo svojim članom, da se udeležijo tekmovanja.

Tekmovanja se je tudi letos udeležilo lepo število članov iz sledečih slovenskih združenj: Društvo Slovencev „Sava“ iz Beograda, , Društvo Slovencev „Triglav“ iz Subotice, Društvo Slovencev „Kula“ iz Vršca, Društvo Slovencev „Krederica“ iz Novega Sada, Slovenska kulturna skupnost „Drago Čeh“ iz Bora, Društvo Slovencev „Emona“ iz Rume ter gostitelji, Društvo Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Ob tej priložnosti smo letos gostili moški pevski zbor „Maj“ iz Kranja, ki prepeva predvsem klasično zborovsko glasbo, ki je nastala na podlagi narodnih pesmi ali pa so jo napisali klasiki slovenske zborovske glasbe. Na koncertne sporede redno uvrščajo tudi pesmi drugih evropskih narodov, skladbam pa radi dodajo lastno instrumentalno spremljavo. Za čimbolj ubrano petje, se v različnih zasedbah trudijo že polnih 15 let. Za to se vseskozi trudi zborovodja Janez Čadež, ki zbor vodi že od ustanovitve.

Vse prisotne je pozdravila tudi predsednica Društva Slovencev „Planika“, gospa Martina Drča, voditeljici programa pa sta bili Milena Spremo in Tatjana Vojnović, ki sta pozvali žirijo naj zasede svoje mesto ter prebere propozicije tekmovanja. Sledil je žreb nastopajočih po društvih. Udeležence smo razvrstili v tri starostne skupine in sicer: otroke do 14. leta, mlade od 15. do 30. leta in odrasle. Tekmovanje je popestril bogat kulturni program, ki sta ga pripravila MoPZ „Maj“ iz Kranja in zbor „Planika“ iz Zrenjanina, prisotni pa so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih izdelkov s slovenskimi motivi, ki so jo pripravili učenci dopolnilne šole slovenskega jezika iz Zrenjanina

 

Pevski zbor Maj iz Kranja je popestril prireditev

Naposled smo le nestrpno dočakali razglasitev rezultatov. Med otroci sta bila najboljša Ivo Vuković iz Subotice in Karolina Grujić iz Zrenjanina, med mladostniki sta si prvo mesto priborili Darja Kovrilija in Snežana Goršak iz Beograda, med odraslimi pa Dušanka Tomić iz Beograda. Glede na skupno uvrstitev je tokrat najvišje mesto doseglo Društvo Slovencev „Triglav“ iz Subotice. Najstarejša udeleženka tekmovajna je bila izvrstna recitatorka gospa Katica Ristić iz Vršca, najbolj ljubek in najmlajši Tadej Race iz Subotice, najbolj originalen nastop pa je izvedel Ivan Kovač iz Subotice

 

V žiriji so sedele prof. Dr Maja Đukanović, prof. Andreja Ponikvar in prof. Vera Popović.

Po zaključenem tekmovanju smo se družili z našimi rojaki ob prepevanju slovenskih pesmi do popoldanskih ur, ko so nas najprej zapustili naši dragi gostje iz Kranja, saj se jim je mudilo na naslednji nastop v Novem Sadu, ki se je odvijal še isti večer. Polni lepih vtisov, so nam obljubili, da nas zagotovo še kdaj obiščejo, mi pa jih držimo za besedo

 

Prof. dr. Maja Đukanović, predsednica Društva Slovencev Planika Martina Drča in prof. Vera Popović so čestitale najboljšim tekmovalcem

V pričakovanju na naslednjo recitatorsko prireditev pa vabimo rojake in prijatelje ter pozivamo slovenska društva in združenja, ki so zainteresirana za tovrstno druženje in povezovanje v prihodnosti, naj se nam brez zadržkov oglasijo in pridružijo.

Vera Popović, prof. in mag. Milena Spremo

 

Najboljši recitatorji

 

Ob slovesu od naših rojakov