V Etnografskem muzeju v Beogradu sta 5. oktobra 2011 predstavljena zbornik in monografija Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji; Traditiones 39/1 (2010), čigar urednice so: Ingrid Slavec Gradišnik in Dragana Radojičić. V Zborniku so zbrani prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci: Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji leta 2009. Knjiga je objavljena v okviru strokovne revije Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Promocijo so, poleg beograjskih etnologov, zainteresirano spremljali številni člani Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, ki je tudi del knjige, ne samo v prispevku, ki obravnava društvo samo, temveč tudi skozi strokovne članke članic Društva Sava, Anice Sabo in Biljane Milenković-Vuković. Na predstavitvi so govorile: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane, dr. Mladena Prelić, Etnografski inštitut SANU iz Beograda ter dr. Maja Đukanović s Filološke fakultete v Beograd, tudi članica Save. Večer se je začel in zaključil s glasbo, in sicer Arijo in menuetom slovenskega skladatelja Mihovila Logarja, ki je živel in ustvarjal v Srbiji, njegovo življenje in delo pa ponazarja ravno to, kar zbornik obravnava – vlogo in pomen Slovencev v Srbiji in obratno. Logarjevo skladbo je navdihnjeno izvedel Kvartet, ki sicer že vseh deset let obstoja društva Sava nastopa na njegovih prireditvah (Nevena Glišić, flavta; Imre Sabo, violina; Atila Sabo, viola; Dragi Ranđelović, violončelo), večer pa so zaključili z izvedbo skladbe Dunavski valovi, Jona Ivanovicija.

Sama konferenca je predstavljena v Biltenu društva Sava št. 14, str. 22:

V prekrasnem ambientu Muzeja na odprtem „Stara vas“ v Sirogojnu (jugo-zahodna Srbija), edinem muzeju te vrste v Srbiji, so se ob koncu avgusta 2009 zbrali ugledni etnologi in antropologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, folkloristi in etnomuzikologi, na Mednarodni znanstveni konferenci (udeležilo se je 60 znanstvenikov iz 10 evropskih držav). Organizatorja te znanstvene konference sta bila Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda, ter gostitelj – Muzej „Stara vas“ Sirogojno. Delo je potekalo v treh vzporednih sekcijah. Prva sekcija – Terenska raziskovanja (izziv-rezultatpraksa) je obravnavala redefiniranje in vpogled v terenske izkušnje. Druga sekcija je delala v okviru Sedme srbsko-bolgarske konference – Kulturna dediščina in nacionalna identiteta: vzporedno raziskovanje v Bolgariji in Srbiji.

Tretji oddelek, za naše bralce vsekakor najbolj zanimiv, je bila Prva srbsko-slovenska konferenca – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji: etnološka raziskovanja identitete in pogled na stanje v poklicu, katera je zbrala kolege iz Slovenije in Srbije, in je rezultat bilateralnega znanstvenega sodelovanja med Etnografskim inštitutom SANU in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU (o čemer smo že pisali v prejšnjih številkah Biltena).Predstavljeni so prispevki o vprašanjih zgodovine etnologije v Srbiji in Sloveniji (dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Jurij Fikfak), glasbene kulture (mag. Anica Sabo, dr. Mladena Prelić, mag. Ivan Đorđević, mag. Srđan Radović), o organiziranju emigrantov (dr. Mojca Ravnik, Saša Poljak Istenič, mag. Mirjana Pavlović), o poučevanju vizualne etnografije (dr. Naško Križnar), o Srbih v Sloveniji (mag. Milina Ivanović Barišić, dr. Jadranka Đorđević, dr. Dragana Radojičić), o jugonostalgiji Srbov in Slovencev (dr. Lada Stevanović), ter o zbrisanih (mag. Marta Stojić). Zelo opažen je bil prispevek članice našega Društva, mag. Anice Sabo, skladateljice in glasbenega teoretika, izredne profesorice na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, ki nam je, z audio prezentacijo, govorila o Slovenskih skladateljih v Srbiji – Davorinu Jenku, Mihovilu Logaru in Zlatanu Vaudi, ki so, vsak na svoj način utrdili vzpostavitev kulturnih povezav med Slovenijo in Srbijo, ki traja do danes. Poleg primarnega skladbeniškega ustvarjanja, name je nakazala tudi druge vidike njihovega angažiranja, kot so delovanje s pevskim zborom, različne oblike pedagoškega delovanja, ter obsežno organizacijsko-družbeno delo.

Davorina Jenka, skladatelja in dirigenta, Slovenca s panslovanskimi prepričanji, ki je štirideset let živel in ustvarjal v Beogradu in Pančevu, je predstavila dr. Mladena Prelić, s poster-prezentacijo Kako pomnimo Davorina Jenka. Seznanila nas je z oblikami v katerih se Davorin Jenko in njegovo delo do današnjih dni pomnijo v Srbiji in Sloveniji: spomeniki, ki so postavljeni v njegovo čast, zaznamovanje obletnic, poimenovanje šol in ulic z Jenkovim imenom, pa tudi popularnost in recepcija njegovega glasbenega dela. Med drugim je on skladatelj prve slovenske in prve srbske himne – Naprej zastava Slave in Bože pravde.

Kot rezultat terenskih raziskav Saše Poljak Istenič in dr. Mojce Ravnik, ki se sta leta 2008 mudili v Beogradu in se pogovarjali s člani Društva „Sava“ ter njihovimi družinami, sta nastali znanstveni nalogi Pomen društev za izseljence – Društvo Slovencev Sava, Beograd in Pogled v malo znana poglavlja iz življenja Slovencev v Srbiji. V prvi nalogi Saša Poljak Istenič govori o pomenu Društva Sava za ohranjanje identitete (slovenski jezik in kultura, kulturnoumetniško ustvarjanje, izobrazba), pa tudi o zelo aktivnem delu članov na ustanovitvi nacionalnega sveta Slovencev v Srbiji.

Prispevek dr. Mojce Ravnik ima dva dela. V prvem govori o otrocih iz Prekmurja, ki so s svojimi družinami bili zaprti v taboru Šarvar na Madžarskem med II. svetovno vojno. Osvobodila jih je Srbska pravoslavna občina iz Novega Sada in jih nastanila pri družinah v različnih vaseh v Bački, kjer so bili, vse do konca vojne. Drugi del, napisan po bivanju v Beogradu, je o posameznikih in njihovih družinah v Beogradu od I. svetovne vojne do danes, kjer je predstavljen delček izjemno živopisnih motivov – od načina naseljevanja, integracije v novo okolje, adaptacije, finančnega preživljanja, vzpostavitve socialnega omrežja, vse do odnosa do krajev v Sloveniji, v katerih so njihove korenine. Nalogi sta ponazorjeni s fotografijami, ki dopolnjujejo predstavitev o življenju Slovencev v Srbiji.

Poleg dela v sekcijah z znanstvenimi in strokovnimi prezentacijami, so si udeleženci Konference in obiskovalci Muzeja ogledali razstavo publikacij iz knjižničnega sklada Etnografskega inštituta SANU in knjige ter filme in digitalne natise Muzeja v Sirogojnu avtorice Biljane Milenković-Vuković, etnologinje in višje bibliotekarke Etnografskega inštituta SANU. V rustičnem ambientu Rastlinske lekarne, enem od centralnih objektov Muzeja, okrašenem z ročnimi deli, ki so lastništvo Muzeja na odprtem prostoru (kot so posebne majhne preproge, preslice, tkani robčki, vretena, žlice, posode in drugi predmeti za vsakdanjo uporabo) so bile razstavljene publikacije.

Poleg glavne razstave publikacij Etnografskega inštituta SANU sta bili še dve tematsko- razstavni celici, ki sta bili v soglasju s koncepcijo Konference: celotna tiskana produkcija srbsko-bolgarskega znanstvenega sodelovanja in natisi o Slovencih v Srbiji/Srbih v Sloveniji. Iz vitrine s slovenskimi in srbskimi publikacijami posebno poudarjamo: Biltene društva Slovencev v Srbiji, monografije Slovenci v Beogradu, Slovenci glasbeniki v Nišu in okolici, Štiri matere ena ljubezen, potem priloge iz serijskih publikacij (Slovenci v Beli Crkvi, Valjevci in Slovenci…). Srbsko ustvarjalstvo v Sloveniji je bilo predstavljeno s časopisoma Mostovi in Besede ter z monografijo Panorama srpske književne reči u Sloveniji.

Prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji bodo objavljeni v strokovni reviji Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Biljana Milenković Vuković

Prevedla: Snežana Goršek in Marko Hadžić

 

V ponedeljek, 03.10.2011 je minister dr. Boštjan Žekš začel svoj obisk pri Slovencih v Srbiji. Prvi dan se je minister v prostorih društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu srečal s predsedniki slovenskih društev v Vojvodini, tj. s predsedniki društva iz Novega Sada, iz Zrenjanina, Rume, Vršca, Subotice, Pančeva in Loznice. Naslednji dan je minister dr. Žekš obiskal Filološko fakulteto Univerze v Beogradu, kjer so delegacijo Urada in Veleposlaništva srpejele dekanja, prof. dr. Aleksandra Vraneš, prof. dr. Maja Đukanović, profesorica slovenskega jezika in lektorica, prof. Andreja Ponikvar. Med pogovorom je poudarjeno, da slovenistika sedaj šteje deset akreditiranih predmetov, pouk pa se udejanja ob podpori Centra za slovenščino s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delegacija si je ogledala tudi nove prostore, ki jih je Filološka fakulteta prijazno namenila slovenistiki. Minister se je potem napotil v stavbo Srbske akademije znanosti in umetnosti, kjer ga je sprejel predsednik Akademije. prof. dr. Nikola Hajdin. V popoldanskih urah je minister srečanje nadaljeval s pogovorom z nadškofom Hočevarjem. V večernih urah je sledila večerna prireditev pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine in Društvu Sava v organizaciji članov Društva Sava ob otvoritvi novih prostorov. Minister je svečano otvoril in si ogledal nove prostore, v večernih urah pa se je udeležil slavnostne proslave ob 10. obletnici društva Sava, ki je potekala v Etnografskem muzeju. Prvič se je na proslavi predstavila nova predsednica društva 27-letna Irena Kužnik, ki bo odslej skrbela za aktivnosti društva. Minister dr. Žekš je na proslavi povedal: »da si sicer Slovenija prizadeva, da bi Slovenci v Srbiji lahko imeli najboljše pogoje za ohranjanje slovenstva, vendar so tam živeči Slovenci tisti, ki morajo odgovornim v Srbiji predstaviti svoje želje in pričakovanja. Slovenija pa jih pri tem seveda podpira,« je zaključil minister.

Minister je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vodenje društva prešlo v roke mlajše generacije, kar kaže na zrelost članov, ki so prenesli svojo odgovornost na mlajše moči, primerjal relativno mladost države Slovenije z mladostjo društva Sava in njegove predsednice, ter izrazil upanje, da so pred vsemi skupaj dobri časi. Ob zaključku proslave je v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Žekš podelil priznanja in zahvale društvu Sava (za dosedanje delovanje), prvi predsednici društva ge. Anici Sabo, dolgoletnemu aktivnemu članu društva g. Slobodanu Jakošu, ter prav tako dolgoletnemu članu društva in novoizvoljenemu predsedniku Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji g. Željku Kljunu. Člani Nacionalnega sveta so ministra seznanili z določenimi nedorečenostmi v pred kratkim sprejeti srbski zakonodaji, ki se tiče delovanja nacionalnih svetov, zaradi katere se slovenska manjšina v Srbiji v zadnjem času sooča z določenimi težavami. Minister je povedal, da je srbska zakonodaja, ki ureja delovanje manjšin, na papirju sicer dobro zastavljena, da pa ima ureditev določene pomanjkljivosti, ki so predvsem vezane na njeno izvajanje. Izrazil je upanje in prepričanje, da se bodo v bližnji prihodnosti stvari ustrezno uredile.

V sredo je minister dr. Žekš nadaljeval svoj obisk pri slovenski skupnosti v južni Srbiji. V Nišu se je srečal s predstavniki lokalnega slovenskega društva SKS France Prešeren ter predstavniki slovenskih društev iz Zaječarja, Bora, Leskovca in Kruševca. V pogovorih je minister izpostavil nujnost povezovanja Slovencev, tako znotraj Srbije kot tudi v odnosu do Slovenije. Ob tem je poudaril velik pomen vključevanja mladih v delovanja društev. Pogovori so potekali tudi o poučevanju slovenskega jezika, delovanju Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in o popisu prebivalstva, ki trenutno poteka v Srbiji. Prisotni so ministra seznanili s tem, da pričakujejo rast števila tistih, ki se bodo opredelili za slovensko narodnost. V zadnjem popisu iz leta 2002 se jih je za Slovence opredelilo 5104. Predstavniki društev so se ministru Žekšu in Sloveniji zahvalili za finančno podporo, ki jim jo Urad namenja za redno delovanje in posamezne aktivnosti, ki se z leti povečujejo. Posebnost slovenske skupnosti v južni Srbiji je večja izpostavljenost asimilaciji, saj so bila slovenska društva v tej regiji ustanovljena šele v zadnjem desetletju. Drugi večji problem celotne regije je relativno slab ekonomski položaj in posledično visoka brezposelnost, kar se odraža tudi po povečanju zaprosil za finančno pomoč iz južne Srbije. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije tako kot drugod po Srbiji sicer v teh mestih organizira pouk slovenskega jezika, prav tako pa je neprecenljiva pomoč Urada, brez katere bi večina slovenskih društev v regiji ne imela niti osnovnih sredstev za delovanje (najem prostorov, osnovni stroški). Minister je povedal, da se lahko v naslednjih letih nadejajo večje pomoči iz Slovenije, saj je običajen proces, da se društva v skladu z rastjo tradicije njihovega delovanja tudi močneje podpira, prav tako pa je izpostavil svoje prepričanje, da so Slovenci v Srbiji (kot tudi nasploh vsi tisti, s katerimi smo do leta 1991 živeli v skupni državi Jugoslaviji) precej različni od ostalih slovenskih skupnosti po svetu, saj so pravzaprav čez noč postali manjšina v dotedaj skupni državi, zaradi česar so tudi njihove manjšinske institucije manj razvite oz. so se kasneje organizirale, to pa je po mnenju dr. Žekša tudi razlog, da bi si zaslužili več podpore iz Slovenije.

Ob robu povejmo še to, da se je pred odhodom v Niš minister Žekš v Beogradu udeležil predstavitve dokumentarnega filma o legendi slovenskega novinarstva Juriju Gustinčiču z naslovom „Dvajseto stoletje“ novinarke Polone Fijavž. Na dogodku je bil tudi gospod Gustinčič osebno in požel veliko navdušenje med prisotnimi.

(tekst prevzet s spletne strain Urada vlade Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu)

 

Minister Žekš se je v Novem Sadu sestal s predstavniki slovenskih društev iz Vojvodine

 

Minister Žekš obiskal Filološko fakulteto v Beogradu

 

Srečanje ministra Žekša s predsednikom Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Nikolo Hajdinom

 

Otvoritev novih prostorov Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Sava na elitni lokaciji v Beogradu

 

Minister Žekš je podelil priznanja in zahvale za prizadevanje k ohranitvi slovenske kulture