Uručenje Politikine nagrada Jerneju Lorenciju 27. novembra

 

Politikina nagrada za najbolju režiju na 49. Bitefu biće uručena 27. novembra Jerneju Lorenciju za predstavu „Ilijada”, rađenu u koprodukciji Slovenskog narodnog gledališča (Ljubljana), Mestnog gledališča ljubljanskog i Cankarjevog doma. Nagrada se sastoji iz diplome i umetničkog dela mladog slikara Tadije Janičića. Žiri u sastavu Dejan Mijač (predsednik), Tanja Mandić Rigonat, Vesna Roganović, Borka Golubović Trebješanin i Ana Tasić, jednoglasno je odlučio da se ovogodišnja 38. Politikina nagrada za najbolju režiju na Bitefu dodeli Lorenciju, kome će priznanje biti uručeno u prostorijama lista „Politika” u 13 sati.

U obrazloženju je navedeno da Lorenci, u scenskom tumačenju „Ilijade”, raskošno otkriva mogućnosti dramskog tumačenja epike, scenskog podizanja naracije na visoki poetsko-dramski nivo. „Homerov junački spev koji raspliće događaje u trojanskom ratu, slika svet ljudi i bogova, pripoveda o herojstvu i stradanju, Lorenci je na scenu postavio u svom raskošno prepoznatljivom stilu bogate, začudne poetičnosti, spoja brutalnosti i suptilnosti, uplitanja fizičke sirovosti i bestežinske osećajnosti”, ocenio je žiri.

Žiri je primetio da Homerov poetski jezik Lorenci prevodi i u sferu muzike koja se uživo stvara na sceni, u spoju solističkog i horskog pevanja, jednoličnih, tupih udarca u mikrofone, kao i tonova proizvedenih na harfi.

„Muzika je ravnopravan partner epsko-dramskoj igri koja u Lorencijevom čitanju u drugom delu predstave u totalu dostiže izvanredne umetničke domete, otelotvorujući ideju o prolaznosti života, iluzijama o besmrtnosti i moći”, stoji u obrazloženju.

izvor:http://www.politika.rs/sr/clanak/344146/Kultura/Urucenje-Politikine-nagrada-Jerneju-Lorenciju-27-novembra

DANI SLOVENAČKOG FILMA U BEOGRADU

 

U reprezentativnm prostoru nove zgrade Jugoslovenske kinoteke, otvorena je mnifestacija Dani slovenačkog filma u Beogradu.

Publiku su pozdravili direktor Muzeja kinoteke, Marjan Vujović i umetnički direktor DSF Dragomir Zupanc. Otpravnica poslova Ambasade Republike Slovenije gospođa Mateja Norčič Štamcar obratila se prisutnom auditorijumu i istakla potrebu stalne razmene kulturnih i umetničkih programa između dve države, a istovremeno je podržala i pohvalila napore članova Društva slovenaca Sava u Beogradu za uspešno organizovanje ovog događaja.

Dane slovenačkog filma je otvorio predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbiji i predsednik Društva Sava Saša Verbič. Moderator predstave, slovenačko-srpski glumac Nebojša Rako, najavio je film „Nahranime besedami“ i po završetku film predstavio reditelja Martina Turka.

Sa autorom je o filmu razgovarala dramski pisac Ljubinka Stojanović, kordinirajući brojna pitanja veoma angažovane i filmski obaveštene publike. Interesovanje publike i za prethodni film „Slovenačkom narodu ukradena deca“, bilo je zamašno. Filmu je prethodila izložba iz postavke Celjskog Muzeja „Ukradena deca“, koju je komentarisao dr Janez Žmavc, preživeli svedok pogoma i patnje dece slovenačkih rodoljuba

 

m1 m3 m5

Konferenca o položaju nacionalnih manjšin

 

V veliki dvorani Skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine v Novem Sadu je bila 10. novembra 2015 Konferenca o položaju nacionalnih manjšin v Vojvodini na kateri so sodelovali predstavniki nacionalnih manjšin, uradni predstavniki Avtonomne pokrajine Vojvodine, predstavniki diplomatskih zborov iz držav ki imajo nacionalne manjšine v Vojvodini in uradni predstavniki Republike Srbije. V imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine se je konference udeležila Elza Ajduković, članica Nacionalnega sveta.

 

Cilj konference je bil obravnavanje Posebnega akcijskega načrta za uresničevanje pravic nacionalnih manjšin, ki ga v okviru poglavja 23 pripravlja Republika Srbija da bi uskladila zakonodajo in s tem tudi pravice s standardi Evropske unije.

 

Zato sta se v uvodnih govorih Mihalj Njilaš, podpredsednik Pokrajinske vlade in pokrajinski sekretar za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine in predsednik Skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine Ištvan Pastor, dotaknila položaja nacionalnih manjšin, da so nekatere manjšine še vedno v zelo težkem položaju, kjer ne morejo uresničevati vseh zagotovljenih pravic in da proces tega včasih traja predolgo. Opisala sta tudi težave, ki se začnejo že pri zagotovljeni pravici do vpisa svojih osebnih podatkov v izvirni pisavi, o zaščiti osebnih podatkov in o pravici do izobraževanja in obveščanja  v jeziku manjšine.

 

V nadaljevanju konference je prisotne nagovorila najprej Tanja Miščević,vodja pogajalnega tima za vodenje pogajanj o pristopu Republike Srbije k Evropski uniji, ki je pojasnila cilj akcijskega načrta in kaj je do sedaj Republika Srbija morala narediti, da bi evropska komisija lahko ocenila, kakšna je srbska zakonodaja v smislu uresničevanja pravic nacionalnih manjšin.

 

Naslednja govornica Eva Vukašinović, ki je namestnica Pokrajinskega varuha državljanov-ombudsmana, je govorila, da je največ težav z uresničevanjem pravic na terenu oziroma  v posameznih primerih in praksi, kjer uradniki na šalterjih sami odločajo ali ima posameznik pravico da svoje osebne podatke navede v maternem jeziku oziroma v izvirniku, potem tudi težave pri uresničevanju pravic do uporabe jezika pri šolanju ali svobodi do izražanja svojega mnenja v medijih, zahvalila se je pa tudi na povabilu na konferenco.

 

Čedomir Backović, pomočnik ministra pravosodja in vodja Pogajalske skupine za poglavje 23 pogajanj z Evropsko unijo ter predsednik delovne skupine za izdelavo posebnega Akcijskega načrta za implementacijo obstoječih normativnih okvirjev za varovanje človeških pravic, je opisal način dela v delovni skupini in smisel usklajevanja obstoječih zakonov z zakoni, ki vladajo v Evropski uniji in dodal da sama zakonodaja v Republiki Srbiji ni toliko pomanjkljiva, kolikor pa je sama praksa, torej upoštevanje zakonov glede varovanja človeških pravic, pa ne samo njih, temveč na splošno, precej problematična. Zato delovna skupina katere ni samo pripravljala akcijskega načrta ampak ga je ocenila in poskusila natančno opredeliti materijo po vprašanjih, oziroma tematskih področjih, ki si jih je zastavila in so priložena v pisnem elaboratu. Opredelitev določene materije, ocena dosedanjega stanja, kaj je treba dodati, popraviti, poboljšati in kdo bi bil izvajalec. Tako je razdeljen načrt na enajst materialnih elementov, ki so jih potem posamezni predstavniki, ki so bili zadolženi za obravnavanje in izdelavo tudi predstavili na kratko, in sicer:

 

  1. Osebni statusni položaj
  2. Prepoved diskriminacije

III. Področje kulture in medijev

  1. Svoboda veroizpovedi
  2. Uporaba jezika in pisave
  3. Izobraževanje

VII. Demokratska participacija

VIII. Sorazmerna zastopanost pripadnikov nacionalnih manjšin v javnem sektorju in javnih   podjetjih

  1. Nacionalni sveti nacionalnih manjšin
  2. Ekonomski položaj pripadnikov manjšinskih skupnosti
  3. Mednarodno sodelovanje

 

Vsi ti elementi so bili potem  opisani, kjer so vodje skupin podale način in sam postopek dela, ko so obravnavali omenjene teme, Saša Gajin, kot strokovni konzultant za izdelavo posebnega akcijskega načrta za implementacijo obstoječih normativnih okvirjev za varovanje človeških pravic, pa je pojasnil, kako je potekalo delo in s katerimi težavami so se posamezniki srečevali. Najpomembnejše je bilo to, da so se vsi strinjali s tem da država oziroma njeni predstavniki, ki so strokovno usposobljeni, prevzame odgovornost za samo izdelavo predloga, da uskladi vse organizacije ki uradno predstavljajo nacionalne manjšine in imajo svoje predloge in ocene in da po večih diskusijah, kjer bi se svobodno izrazila mnenja in ocene, naredi končna verzija načrta. Pomembno je dodati tudi to da stroške izdelave pokriva država.

 

V drugem delu konference je bila prva govornica Ana Tomanova Makanova, ki je kot podpredsednica Skupščine APV in predsednica Koordinacije nacionalnih svetov nacionalnih manjšin izjavila, da je Koordinacija obravnavala s svojimi predstavniki nacionalnih svetov deveto točko , Nacionalni sveti nacionalnih manjšin, naredila oceno in predloge reševanja vseh elementov, ki so podani zgoraj, vendar pa jih zaradi  prekratkega roka od prejetja  Načrta, ni mogla dodati v priloženo tabelo Načrta, tako da je prosila, da to stori sam tim, ki je pripravljal Načrt. Poleg tega je dodala tudi to, da je Koordinacija delala brez kakršnegakoli denarnega nadomestila, čeprav je tim za izdelavo načrta oziroma za celotni projekt dobil sredstva iz evropskih fondov in še enkrat ponovila, da nacionalne manjšine morajo v prihodnje imeti vpliv pri odločanju o proračunskih sredstvih in da je veliko stvari samo na papirju, v praksi pa se ne izvajajo.

 

Potem so še vsi ostali predstavniki, ki so po dvanajstih točkah oziroma elementih akcijskega načrta  opisali, kako so posamezno področje obravnavali, kaj se jim je zdelo pomembno in kdo je zadolžen za njihovo izvajanje. Akcijski načrt so obravnavali tudi po naslednjih iztočnicah: strateški cilj, splošni rezultat, indikator vpliva in izbor verifikacije. V drugi klasifikaciji pa so še poskušali opredeliti :aktivnosti, nosilec aktivnosti, rok, finančni resursi, pokazatelji rezultatov in status izvajanja aktivnosti in jih vse po teh merilih navedli v tabeli, ki se nahaja v priloženem elaboratu.

 

Delovno skupino so sestavljali:

Janoš Oroz, pomočnik pokrajinskega sekretarja v Pokrajinskem sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine-nacionalne skupnosti, ki je govoril o prvih dveh elementih-Osebni statusni položaj, Prepoved diskriminacije in o četrtem, Svoboda veroizpovedi

Marius Rošu, vodja Oddelka za uresničevanje pravic nacionalnih manjšin-nacionalnih skupnosti v Pokrajinskem sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine-nacionalne skupnosti, ki je bil zadolžen za tretjo točko, Področje kulture in medijev.

Boris Bajić, samostojni strokovni sodelavec za inšpekcijski nadzor za službeno uporabo jezika in pisave v Pokrajinskem sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine-nacinalne skupnosti je govoril o peti točki, Službena uporaba jezika in pisave.

Danica Vučić, načelnica Oddelka za področje izobraževanja Pokrajinskem sekretariatu je govorila o peti točki, Izobraževanje.

 

Mihalj Njilaš, pokrajinski sekretar je govoril o sedmi in osmi točki, Demokratska participacija in Sorazmerna zastopanost pripadnikov nacionalnih manjšin v javnem sektorju in javnih podjetjih, kjer je posebno poudaril da se mora upoštevati izobrazba in da se že v sistematizaciji mora natančno opredeliti delovno mesto, ki pokriva te norme.

 

Žolt Sakalaš, samostalni strokovni sodelavec v Pokrajinskem sekretariatu za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine- nacionalne skupnosti pa je podal deseto in enajsto točko Ekonomski položaj pripadnikov manjšinskih skupnosti in Mednarodno sodelovanje, kjer je ocenil da obstaja zainteresiranost držav, ki imajo svoje nacionalne manjšine v Vojvodini za gospodarsko sodelovanje in odpiranje novih delovnih mest.

 

Po drugem delu je sledila razprava, kjer so  govorniki, največ predstavniki posameznih manjšin, govorili o težavah v sami praksi, torej upoštevanju danih pravic in nespoštovanju različnosti in dodali, da ta proces nima dokončnosti ampak je stalno prisoten in se stalno razvija in spreminja.

 

Organizator se je na koncu zahvalil vsem, ki so sodelovali in napovedal še nekaj aktivnosti preden bo Akcijski načrt dokončno oblikovan in v okviru poglavja 23 predložen Komisiji Evropske unije.

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Okrogla miza »Svoboda izražanja v okviru vojvodinskih nacionalnih skupnosti«

 

 

V četrtek, 5.novembra 2015, je bilo v Medija centru Vojvodine v Novem Sadu v organizaciji Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine srečanje, oziroma okrogla miza na temo Svoboda izražanja med vojvodinskimi nacionalnimi skupnostmi. Okrogle mize se je v imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila članica Nacionalnega sveta, Elza Ajduković.

 

Na srečanju se je največ govorilo o najpogostejših ovirah pri svobodi izražanja, kaj je to svoboda izražanja, o vplivu politike in političnih strank na svobodo izražanja, o politizaciji nacionalnih svetov v vojvodinskih nacionalnih skupnostih, o svobodi izražanja v medijih, o medijih v jezikih nacionalnih skupnostih in zakonu o privatizaciji medijev in posledicah privatizacije na medije, ki imajo program  v jezikih nacionalnih manjšin.

 

Dotaknili so se tudi projektnega financiranja nacionalnih skupnosti in medijev, kjer je rečeno, da je zelo težko poslovati s sredstvi, ki so dodeljena po projektih, ki so časovno omejeni na eno leto, saj je včasih največji problem že samo vzdrževanje prostorov, kjer bi se naj odvijale aktivnosti in da je bilo že večkrat govora, da naj bi se določena sredstva opredeljevala za večletno trajanje, vendar je to ostalo nespremenjeno in je že do sedaj veliko medijev, ki so predvajali program v jezikih nacionalnih manjšin še pred privatizacijo medijev bilo dobesedno obsojeno na propad.

 

Sedaj se je stanje še poslabšalo, saj so po zakonu o privatizaciji medijev ravno mediji, ki so se oglašali v jezikih nacionalnih manjšin, utrpeli veliko škodo in mnogi so ostali brez novega lastnika in potencialnih finančnih sredstev. Po podatkih, ki jih je navedla Dubravka Valić-Nedeljković, je od 28 medijev, ki so se oglašali  v manjšinskem jeziku prodano osem, da jih bo prodano še pet, medtem ko je 11 ostalo neprodanih in da so štiri ugasnjena. Sam zakon naj bi novega lastnika obvezal da naslednjih pet let ne sme spremeniti programske šeme, vendar pa v zakonu ne obstaja proti ukrep, če ga novi lastnik ne upošteva, je zaključila Eva Vukašinović.

 

Ker pa so mediji pomembni za svobodo izražanja in varstvo človekovih pravic, ki je eden od ključnih pogojev pri pridružitvi k Evropski uniji, bi morala država nadaljevati dialog in uskladiti zakonodajo kar je tudi bila ena od tem diskusije na okrogli mizi, je izjavila Gordana Janković.

 

Svoboda izražanja med vojvodinskimi nacionalnimi skupnostmi se ne more obravnavati ločeno od svobode izražanja v medijih v celotni družbi in kako pomagati medijem nacionalnih manjšin in obenem ohraniti neodvisno uredniško politiko, še zlasti glede na aktualne reformske procese v času privatizacije medijev, je med drugim rekel Miroslav Keveždi ki je govoril tudi o osnovnih principih svobode govora.

 

Panelisti okrogle mize so bili vodja Oddelka za medije Misije OEBS v Srbiji, Gordana Janković, namestnica pokrajinskega ombudsmana za varstvo manjšinskih pravic Eva Vukašinović, dr. Altar Lošondc z Univerze v Novem Sadu in medijski ekspert Miroslav Keveždi. Okrogli mizi so prisostvovali predstavniki  nacionalnih manjšin, novinarji in javne osebnosti s področja kulture, politike in medijev, med njimi tudi podpredsednik Pokrajinske vlade Miroslav Vasin.

 

On je poudaril da so mediji v jezikih nacionalnih manjšin pomembni za Vojvodino, saj odražajo multikulturalni in multietnični duh in posledice zmanjšanja programa pomenijo korak nazaj v realizaciji demokratičnih principov.

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA