LOKALNA SAMOUPRAVA IN MEDIJSKI ZAKONI Izkušnje in modeli za razvoj javnega obveščanja na lokalnem nivoju

 

 

V petek, 27. 11.  2015, je v veliki dvorani Skupščine Avtonomne pokrajine Vojvodine v Novem Sadu potekala okrogla miza, ki jo je organiziralo Neodvisno društvo novinarjev Vojvodine z  Misijo organizacije OSCE v Srbiji. Okrogle mize se je v imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila Elza Ajduković,

 

Srečanje je vodil Nedim Sejdinović, ki je pozdravil prisotne in se zahvalil vsem govornikom in vsem, ki so se v velikem številu odzvali, predvsem predstavnikom novinarjev, lokalnih skupnosti in nacionalnih svetov narodnih manjšin, nato pa je govoril o pomenu lokalne samouprave in pomenu medijskih zakonov.

 

Slaviša Grujić, pokrajinski sekretar za izobraževanje, kulturo, javno obveščanje in nacionalne skupnosti je poudaril, da je letošnje »ničelno« leto še posebej pomembno, saj je to leto začetka izvajanja nove zakonske ureditve, ki zajema enoten način sofinanciranja medijev na vseh nivojih, leto lastniške transformacije medijev oz. privatizacija in vračanje na enotno plačevanje naročnine za storitve servisa javnega obveščanja. Zato je odgovornost države zagotoviti vsem državljanom enake pravice do pravočasnega in resničnega obveščanja toliko večja. Večja zato, ker se je obvezala z mednarodnimi podpisi konvencij, ki zagotavljajo svobodo izražanja in obveščanja vseh  njenih državljanov in tudi manjšin.  Zato je dolžna tudi zagotoviti enake pravice vsem, pa tudi pravico do uporabe jezika ne samo v izobraževanju in javnih službah, kjer je to možno, ampak tudi v medijih.  Dodal je, da je po sami privatizaciji medijev, ki je eden od posledic novih ukrepov, veliko medijev, ki so se oglašali v jezikih nacionalnih manjšin ostalo brez novega lastnika in so se prisiljeni ugasniti, na kar je sekretariat že pred sprejemom zakona o privatizaciji opozarjal. Zdaj se lahko stanje poskuša rešiti s samoorganizacijo lokalne samouprave in novinarjev samih.

 

Sanja Stanković iz Misije OSCE v Srbiji je dejala, da je veliko lokalnih samouprav v letošnjem letu ostalo brez proračunskih sredstev, saj so po sprejetju zakonske regulative o sofinanciranju medijev zamudili rok za njihovo iskanje in svetovala samim novinarjem da se samoorganizirajo in ustanavljajo javne servise preko civilnega sektorja, ki je kot tak ostal kot možnost za reševanje nastalih razmer.

 

Dinko Gruhonjić, predsednik Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine in Zoran Sekulič, predsednik Upravnega odbora Asociacije medijev, sta opozorila na odgovornost države, ki mora zagotoviti enake pogoje za vse njene državljane, tako glede financiranja medijev,  kakor tudi glede svobode izražanja in pomagati nacionalnim manjšinam uresničiti svojo ustavno pravico do izražanja v svojem lastnem jeziku.  Izrazila sta tudi zaskrbljenost, da se ne bi do sedaj državni mediji pretvorili v paradržavne, kjer bi imeli mediji, ki favorizirajo tiste, ki so na oblasti, protekcijo v primerjavi s tistimi, ki želijo objektivno in profesionalno obveščati.

 

Saša Mirković, državni sekretar v Ministrstvu za kulturo in obveđčanje Republike Srbije je opisal vlogo države pri javnem obveščanju na lokalni ravni in glede implementacije zakonskih ukrepov pri medijskih zakonih, ki se morajo uskladiti z omenjenimi poglavji, ki jih je Srbija dolžna uskladiti z Evropsko komisijo. Izpostavil je, da to leto pomembno za vse državljane, saj je po dolgih letih Srbija končno dobila zakone, ki ločujejo medije od države, zakone ki bodo pozitivno vplivali na medijski servis, tako glede vsebine, kakor tudi glede financiranja, saj ne bodo več financirani iz proračunskih sredstev. Opomnil je tudi, da je država  vsem lokalnim samoupravam in medijem pravočasno posredovala vse informacije ter jih opozarjala na pogoje za privatizacijo, vendar se mnogi ali niso dovolj pripravili ali niso mogli najti novih lastnikov ali ustanoviti akcijske družbe med samimi zaposlenimi in so tako ostali v neugodnem položaju. Na  koncu je dodal tudi, da se v javnosti veliko govori o kontroli medijev,  kjer so se novi lastniki obvezali, da bodo sledili programsko shemo vsaj pet let po prevzemu in pojasnil, da je za to zadolžena Agencija in komisija v okviru le te, ki je bila zadolžena za privatizacijo.

 

V nadaljevanju okrogle mize so Svetozar Raković, generalni sekretar Neodvisnega društva novinarjev Srbije, Petar Jeremić, predsednik Izvršnega odbora Društva novinarjev Srbije ter Slobodan Krajnović, član Upravnega odbora ANEM govorili o svojih dosedanjih izkušnjah pri sofinanciranju projektov na področju javnega obveščanja na lokalnem nivoju.

 

Osnutek Akcijskega načrta za razvoj obveščanja na lokalnem nivoju so predstavili strokovnjaki na področju medijev in sicer Žužana Serenčeš, medijska analitičarka, Nedim Sejdinović, moderator srečanja in predsednik Upravnega odbora Neodvisnega društva novinarjev Vojvodine, Tanja Maksić, medijska raziskovalka in Mitko Jakovlevski, medijski analitik, ki so skupaj z lokalnimi samoupravami iz Subotice, Zrenjanina, Bečeja, Bačkega Petrovca, Sečnja, Pančeva, Kanjiže in Kovina, sodelovali pri izdelavi osnutka načrta za razvoj obveščanja državljanov in opisali način sodelovanja in principe dobre prakse pri izvajanju programov.

 

Potem je sledila razprava, kjer se je največ govorilo o posledicah nastale situacije po privatizaciji medijev, saj so mnogi lokalni mediji, ki so se oglašali v jezikih nacionalnih manjšin prenehali z oglaševanjem in je nastala praznina in vprašanje, kako premostiti nastale težave. Govorilo se je, pa tudi kritiziralo financiranje preko razpisov, o komisiji, ki bo odločala o sredstvih namenjenih za financiranje medijev in kontroli komisije, potem pa tudi predlogih in sugestijah, kdo ne bi mogel oz smel biti član komisije, da ne bi prišlo do spora interesa in še mnoga konkretna vprašanja glede uredniške politike in svobode izražanja tudi v jezikih manjšin.

 

Na  koncu okrogle mize so se organizatorji zahvalili še enkrat vsem, ki so sodelovali ali se odzvali in dodali, da bo pred glasovanjem in sprejemom Akcijskega načrta do konca leta 2015, sledila še ena razprava

Pocela izrada izmene Zakona o zastiti prava i sloboda nacionalnih manjina

 

OТПОЧЕЛА ИЗРАДА ИЗМЕНЕ ЗАКОНА О ЗАШТИТИ ПРАВА И СЛОБОДА НАЦИОНАЛНИХ МАЊИНА

Данас је одржан први састанак Посебне радне групе за припрему текста Нацрта закона о изменама и допунама закона о заштити права и слобода националних мањина. Радном групом председава државни секретар Министарства државне управе и локалне самоуправе Иван Бошњак, а у њеном саставу су представници министарстава државне управе и локалне самоуправе, културе и информисања, правде, просвете, науке и технолошког развоја и унутрашњих послова, националних савета националних мањина, Канцеларије за људска и мањинска права, Координационог тела за Бујановац, Прешево и Медвеђу, као и Канцеларије Савета Европе.

 

Стручну и техничку подршку целокупном процесу пружа Мисија ОЕБС-а у Републици Србији.

Државни секретар Бошњак је током свог излагања представио рокове и оквир у коме би требало да се крећу измене и допуне Закона. Договорено је да ће експерти урадити Полазне основе које ће благовремено бити достављене члановима радне групе и које ће представљати оквир за почетак рада. Он се овом приликом захвалио Мисији ОЕБС у Републици Србији на подршци и изразио је задовољство што је Радна група, састављена од представника државних органа, експерата и представника националних савета националних мањина, овом важном послу приступила професионално и одговорно. Такође је подсетио све присутне да Влада Србије и овим потезом показује снажну вољу да се положај националних мањина што више унапреди.

Рок за усвајање Закона о изменама и допунама закона о заштити права и слобода националних мањина утврђен Акционим планом за остваривање права националних мањина је други квартал 2016. Следећи састанак Радне групе биће одржан у Шапцу у другој половини  децембра, до када ће бити сачињене Полазне основе, односно прва Радна верзија Закона.

 

Izvor: http://www.mduls.gov.rs/aktivnosti-saopstenja.php#a390