V petek je bil na programu Radia Slovenije predvajan telefonski intervju, ki ga je novinar Jure Čokl opravil s Sašem Verbičem, predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Verbič je odgovarjal na vprašanja glede aktualnega delovanja slovenske narodne skupnosti v Srbiji in pripovedoval o aktivnostih društev, pri čemer je bila posebna pozornost usmerjena na Dneve slovenskega filma v Beogradu.

Če v petek zvečer niste bili doma (saj ste morda obiskali svečani zaključek festivala DSF, ki se iz Beograda, Niša in Pančeva v nedeljo, 4. 12., seli v Novi Sad), pa še niste nič zamudili. Pogovor s predsednikom Verbičem si lahko poslušate na naslednji spletni povezavi:

http://radioprvi.rtvslo.si/2016/11/slovencem-po-svetu-94/

V okviru Svetovnih dnevov slovenske kulture, ob deseti obletnici obstoja štiriletnega študija slovenščine na Oddelku za splošno jezikoslovje Filološke fakultete v Beogradu, je posnet kratki dokumentarni film z naslovom Študira(j)mo slovenščino. Traja 23 minut in je dostopen na spodnji povezavi.

U okviru Svetskih dana slovenačke kulture, povodom desete godišnjice postojanja četvorogodišnjih studija slovenačkog jezika na Katerdi za opštu lingvistiku Filološkog fakulteta u Beogradu, snimljen je kratki dokumentarni film pod naslovom Studira(j)mo slovenački. Traje 23 minuta i dostupan je na donjem linku:

https://www.facebook.com/Sloven%C5%A1%C4%8Dina-v-Beogradu-1749989428583000/

V Beogradu je bila 24. in 25. novembra 2016 na delovnem obisku delegacija Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Jožef Horvat, so predstavljali mag. Branislav Rajić, podpredsednik OZP, g. Kamal Izidor Shaker, član OZP in predsednik Odbora za zadeve EU, in dr. Katja Jerman, sekretarka OZP.

Po sestanku s predstavniki Parlamenta Republike Srbije se je 24. novembra popoldne delegacija OZP Republike Slovenije srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Srbiji: s Sašom Verbičem, predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, s prof. dr. Majo Đukanović, članom Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, in z go. Danijelo Fiškov, predsednico Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji.

Srečanje je organiziral N. E. Vladimir Gasparič, veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, v prostorih veleposlaništva.

Teme pogovorov so se nanašale na ekonomski in statusni položaj slovenskih skupnosti v Srbiji. O ekonomskih odnosih je govorila ga. Danijela Fišer, o statusu pripadnikov slovenske manjšine v Srbiji pa sta zbrane informirala g. Saša Verbič in prof. dr. Maja Đukanović. V zaključku srečanja so člani OZP povabili Sašo Verbiča na obisk Državnega zbora v Sloveniji

V marcu 2016 je Vlada Republike Srbije sprejela Akcijski načrt za zagotavljanje pravic narodnih manjšin (Akcioni plan za ostvarivaje prava nacionalnih manjina), ki ga izvajata Urad za človeške in manjšinske pravice ter OEBS Srbije(Organizacija za evropsko varnost in sodelovanje, v Sloveniji OVSE) in katerega cilj je prepoznavanje potreb in zagotavljanje enakopravnih pravic manjšinskih skupnosti v Srbiji.

28. novembra so bili predstavniki organizacij in skupnosti, povezanih z aktualno manjšinjsko problematiko, povabljeni v Palato Srbija na prvi skupni sestanek, na kateremu so bili predstavljeni dosedanji dosežki v okviru Akcijskega načrta ter oblike prihodnjega delovanja ter sodelovanja. Sestanka sta se v imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila predsednik Saša verbič in sekretarka Tanja Tomazin.

Z uvodnimi nagovori so prisotne pozdravili Suzana Paunović, direktorica Urada za človeške in manjšinjske pravice, Čedomir Backović, pomočnik ministra pravosodja in predsednik pogajalske skupine za Poglavje 23, Ivan Bošnjak, državni sekretar v Ministrstvu javne uprave in lokalne samouprave, ter Andrea Oricio, ambasador Misije OEBS v Srbiji. Izrazili so veliko zadovoljstvo z doseženemi rezultati, prav tako pa so izpostavili tudi nekatere kritične točke postopka, kot je na primer razmeroma medel odziv s strani nekaterih v načrt vključenih skupnosti.

V drugem delu sestanka je bil predstavljen osnutek poročila o izvajanju Akcijskega načrta, v katerem so govorci natančno predstavili osnutek načrta, način dosedanjega pridobivanja kontaktov in informacij, potrebnih za ustvarjanje pregledne baze, ter metodologijo delovanja. Precej je bilo rečeno tudi o predvidenih ciljih v letu 2017, ko naj bi Akcijski načrt na podlagi že močneje utrjene baze razširil in poglobil vzpostavljanje enakopravnih manjšinskih možnosti.

V obširni razpravi, ki je sledila, so mnogi od udeležencev javno izrazili svoje pohvale, pomisleke in skrbi glede celotne zadeve. Največ skepticizma do uspešnega izvajanja so pokazale maloštevilne manjšinske skupnosti, ki tako zaradi svoje maloštevilnosti kot zaradi skromnih sredstev ne morejo enakopravno sodelovati v vseh ponujenih možnostih uveljavjanja pravic (kot je npr. institucionalno izobraževanje). Razpravljalo se je tudi o čim bolj korektnih raziskovalnih pristopih in pregledni povezanosti vseh, ki so v ta sicer izredno obširen projekt tako ali drugače vključeni, pri čemer so predstavniki Akcijskega načrta poudarili trud in potrebo za ažurno komunikacijo ter medsebojnim obveščanjem