Category Archives: Uncategorized

Odluka o sufinansiranju projekta “Stručna ekskurzija” / Odločba o sofinanciranju projekta “Strokovna ekskurzija”

27-I, ODLUKA o sufinansiranju projekta Stručna ekskurzija

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije OBVEŠČA: Informacija o poteku začasnega naslova v tujini

Vse posameznike, ki so se v tujino začasno odselili pred 13.8.2017 in so pred tem datumom tudi prijavili začasen odhod z območja Republike Slovenije oziroma prijavili začasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, obveščamo, da je začasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13.8.2020.

Po spremembi Zakona o prijavi prebivališča v letu 2016 namreč velja, da začasen naslov v tujini velja največ 4 leta. Če posameznik na tem naslovu še vedno začasno prebiva, mora prijavo podaljšati, če narava njegovega prebivanja v tujini preide iz začasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov.

Hkrati velja, da je posameznik, ki v tujini prebiva stalno ali začasno, dolžan sporočiti tudi vsako spremembo naslova.

Prijavna obveznost se lahko izvede na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Posameznik lahko ureja prijavo osebno ali poda za to pisno pooblastilo drugi osebi (npr. sorodniku, ki prebiva v Sloveniji).

Posamezniki, ki imajo veljavno digitalno kvalificirano potrdilo, lahko prijavo urejajo tudi elektronsko, preko portala e-uprava na povezavi: https://e-uprava.gov.si/podrocja/osebni-dokumenti-potrdila-selitev/selitev-prijava-odjava-prebivalisca.html

Na navedeni spletni strani so dosegljive tudi podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prebivališča.

Obvestilo udeležencem Vseslovenskih srečanj

 


obvestilo

BEOGRAD – VINJETE SLOVENCEV: čudovit dokumentarni film

 

Prisrčno vabljeni k ogledu dokumentarnega filma Beograd – vinjete Slovencev v produkciji RTV Slovenija (scenarij Andrej Doblehar, režija Boštjan Vrhovec).

Film mojstrsko prikazuje bogato kulturno-umetniško in arhitekturno zapuščino, ki so jo Slovenci skozi dinamično, a vendar skupno zgodovino južnoslovanskih narodov ustvarjali in jo še ustvarjajo na teh tleh. Ponovno nas spomni, kako zelo bogata in povezovalna je pot, ki jo v zgodovino vrezuje kultura ustvarjanja.
Posebej čarobne barve filmu vdihujejo zgodbe iz neposrednega življenja, zgodbe o slovenskem jeziku, kulturi in Slovencih v Beogradu, ki jih vsak s svojim iskrenim žarom pripovedujejo: beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar, filmska maskerka Tina Šubic Dodočić, umetniška fotografinja in svetovalka za kulturo in medije pri Ambasadi R. Slovenije v Srbiji Irena Herak ter profesorica dr. Maja Đukanović, soustanoviteljica Društva Slovencev Sava, podpredsednica Nacionalnega sveta Slovencev in ambasadorka slovenskega jezika v Srbiji. Zagotovo pa boste prepoznali še marsikoga – kdo ve, morda srečate celo sebe. :)

Novinarka in dopisnica Milena Zupanič za slovensko Delo

 

Vabljeni k prebiranju članka, objavljenega v slovenskem Delu, v katerem novinarka in dopisnica Milena Zupanič poroča o aktualni atmosferi v Srbiji v času pandemije, posebej v teh predvelikonočnih dneh. Med drugimi je za mnenje povprašala tudi predsednika Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Slovencev Sava iz Beograda Sašo Verbiča.

https://www.delo.si/novice/svet/pravoslavna-cerkev-z-glavo-skozi-virus-299150.html

PISMO URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

 

Spoštovani Slovenci v zamejstvu in širom sveta!
Cel svet zadnjih nekaj tednov pretresa pandemija koronavirusa, ki je do temeljev spremenila naša življenja. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pozorno spremlja dogajanje v vseh državah, kjer, dragi rojaki, živite. Vsi upamo, da se bodo razmere kmalu umirile in bodo naša življenja zopet v običajnih tirnicah. Ta pretres pa je hkrati priložnost, da se še bolj ozremo na stvari, ki so najpomembnejše – predvsem čas z našimi najbližjimi.
V sodobnem času večkrat tehnologijo vidimo kot nekaj negativnega, te dni pa nam kaže svojo pozitivnejšo plat. Tako v Sloveniji kot v številnih drugih državah se je običajno javno življenje ustavilo, prav prek tehnologije pa ostajamo povezani in prek nje lahko pošiljamo našo prošnjo in poziv vsem vam.
Slovenija pandemijo korona virusa za zdaj dobro obvladuje. Sprejeti so bili vsi potrebni varnostni ukrepi, s katerimi upamo, da se okužba ne bo preveč širila, seveda pa se moramo v skladu z načelom previdnosti pripravljati na različne mogoče scenarije. Lahko se bo situacija tudi še poslabšala in bomo potrebovali dodatne ukrepe, predvsem pa dodatno znanje in dodatno človeško pomoč.
Zato vas vljudno vabimo in prosimo vse, ki imate kakršno koli znanje zdravstvene in drugih strok oz. s področij, na katera bo trenutna situacija vplivala (varovanje javnega zdravja, ekonomija, sociala itd.), ali če poznate kogarkoli, ki ta znanja ima in bi lahko priskočil Sloveniji na pomoč, četudi samo z nasveti na daljavo in izmenjavo mnenj, da se nam oglasite na naslov urad.slovenci@gov.si.
Če poznate kakršnekoli možnosti, kje in kako bi Slovenija lahko dobila oz. kupila zdravstveno opremo, ki je nujno potrebna za zaščito zdravih in lajšanje zdravljenja tistih, ki so zboleli zaradi koronavirusa , se prav tako priporočamo.
Za vsako vašo pomoč se vam že sedaj iskreno zahvaljujemo, predvsem pa želimo vam in vašim domačim vse dobro v teh izjemno zahtevnih časih.Ostanite zdravi.dr. Helena Jaklitsch, ministrica
dr. Dejan Valentinčič, državni sekretar

 

Pismo Slovencem-Koronavirus

OBAVEŠTENJE O OBUSTAVI KONKURSA

 

Obustavlja se Konkurs za finansiranje i sufinansiranje projekata u oblasti obrazovanja, kulture, informisanja i službene upotrebe jezika i pisma slovenačke nacionalne manjine za 2020. godinu koji je objavljen na sajtu Nacionalnog saveta Slovenačke nacionalne manjine dana 23.03.2020. godine zbog novonastale situacije, Odluke o proglašenju vanrednog stanja (“Sl. glasnik RS”, br. 29/2020) i Obaveštenja ( Uputstva ) Kancelarije za ljudska i manjinska prava od 23.03.2020. godine do daljnjeg.

Konkurs za finansiranje i sufinansiranje projekata u oblasti obrazovanja, kulture, informisanja i službene upotrebe jezika i pisma slovenačke nacionalne manjine za 2020. godinu biće raspisan kada se za to steknu uslovi.

NACIONALNI SAVET SLOVENAČKE NACIONALNE MANJINE

TUKAJ STA SLOVENIJA IN SLOVENŠČINA VEDNO NEKAJ POZITIVNEGA!

 

Intervju z dr. Majo Đukanović, univerzitetno profesorico in namestnico predsednika Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Profesionalno in srčno kot vedno. Vabljeni k branju!

Veseli praznici

 

Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi

Nacionalni svet slovenske narodne manjšine

 
C72EBD82-AA24-4AF2-BAB7-099B8F996BA9

VEČE SAVREMENE SLOVENAČKE POEZIJE I PROZE

 

9. Novembar 2019. godine

Narodna Biblioteka Dositej Novaković Negotin

 

  Dana 19. Novembra 2019. godine u promotivnoj sali Narodne Biblioteke Dositej Novaković u Negotinu,  Slovenačka kulturna zajednica „Mura“, u prijatnom ambijentu i atmosferi, organizovala je izuzetno posećenu tribinu posvećenu savremenoj slovenačkoj poeziji i prozi. Na poziv slovenačkog udruženja i njezinog predsednika Miodraga Stankovića, kao učesnici odazvali su se:

Marko Kostić, profesor srpskog jezika i književnosti,

Vlasta Mladenović, pesnik, bibliotekar i urednik časopisa za književnost, umetnost, kulturu i bibliotekarstvo „Bibliopis“, i

Saša Skalušević, književnik i urednik časopisa za književnost, umetnost i kulturu „Buktinja“.

  Nakon obrazlaganja predsednika slovenačke kulturne zajednice „Mura“ sa sedištem u Negotinu, o istorijatu, postanku, ideji i potrebi slovenačke kulturne zajednice u Negotinu, i poklonu biblioteci, antologije savremene slovenačke poezije prešlo se na sam program tribine.

Profesor Kostić u uvodnom delu se osvrnuo se  na modernu slovenačku književnost, a kao predstavnika, gotovo začetnika govorio je o Srečku Kosovelu.

Kosovel kao jedna neobična, zanimljiva i tragična  sudbina. Svakako spada u jednog od najznačajnijih pesnika slovenačke poezije uopšte. Osim o njegovim biografskim momentima, poeziji, motivima,“ razotkrivanju prisustva haosa i nemira u nama i oko nas“, upoređujući ga sa svetskim klasicima, kao što su takođe tragični Frederiko Garsija Lorka, Ende Adi, Artur Rembo ili Ćezare Paveze, profesor se osvrnuo i  na eseje Kosovela koji su takođe izuzetno doprineli formiranju slovenačke moderne poezije i proze.  Za sobom je ostavio rukopis zbirke „Zlati čoln“ , pretežno impresionističke i ekspresionističke lirike, odakle je izbor objavljen prvi put 1927. Tek 40 godina kasnije, obelodanjena je knjiga konstruktivističkih pesama koju je spremao pred smrt, nazvana Integrali. Integrale je 1967. objavila Cankarjeva založba sa obimnim predgovorom Antona Ocvirka „Srečko Kosovel in konstruktivizem

Takođe je dat naglasak na njegov zaokret s ekspresionističkog izraza ka konstruktivizmu koji je programski najjasniji u manifestu Mehaničarima! (Mehanikom!), napisanom jula 1925. Između 1974. i 1977. Državna založba Slovenije objavila je, u tri knjige, celokupnu Kosovelovu zaostavštinu, Zbrano delo.

Profesor Kostić je takođe pročitao par pesama i kraćih eseja Srečka Kosovela.

  Saša Skalušević se opredelio da govori o slovenačkoj savremenoj književnosti, sa posebnim akcentom na delo Daneta Zajca, Vitomila Zupana i Lojza Kovačiča, kao jednih od osim slovenačkih, najznačajnijih i jugoslovenskih autora. Osim neverovatne biografije i Vitomila Zupana i Lojza Kovačiča, koje je iskreno probudilo i skrenulo pažnju publike i čitateljstva na njiovo delo, Skalušević je govorio i o slovenačkoj avangardi. Pomenut je fenomen grupe Laibach, Neue Slowenische Kunst, slikarska grupa Irwin, Studio novog koletkivizma, Noordung, slovenačke avangardne muzičke grupe kao što su  Borghesia,Pankrti i Buldožer. O povezanosti jugoslovenskih, srpskih autora naročito crnog talasa kao što je  Živojin Pavlović, koji je deo svog opusa snimio u Sloveniji. Takođe je jedno delo Vitomila Zupana koristio kao predložak uza scenario svog filma, odnosno zajedno su ga adaptirali, napisali Vitomil Zupan i Živojin Pavlović.To je film „Nasvidenje v naslednji vojni“ (Doviđenja u sledećem ratu) iz 1980. godine.

Lojze Kovačič je takođe spomenut u kontekstu kao jednog od najvećih neotkrivenih svetskih pisaca, koji stoji rame uz rame, pisaca kao što su Tomas Bernhard, Džejms Džojs, ili Roberto Bolanjo. Kao veliku nepravednost što njegovo delo nije u dovoljnoj meri prevedeno na srpski jezik, čime srpski čitaoci nažalost ostaju uskrećeni za delo ovog zaista po svim parametrima značajnog autora slovenačke ali i jugoslovenske, evropske pa i svetske književnosti. Na kraju je govoreći još o slovenačkoj avangardi, Skalušević pročitao jednu pesmu Aleš Kermauner, koga je svojevremeno prevodio srpski pisac i pesnik Vojislav Despotov.

  Na kraju prisutnima se obratio i Vlasta Mladenović, koji se fokusirao na savremenu slovenačku poeziju počevši od Tomaža Šalamuna pa sve do naših dana. Osvrnuo se i na antologiju savremene slovenačke poezije „ČITATI: VOLETI“ i autore u njoj a  koju je priredio Dušan Stojković a iz koje je pročitano više pesama.  Govorilo se i i neophodnosti, umetničkih, književnih sarađivanja i povezivanja sa slovenačkom kulturnom scenom , kao i samim autorima kroz prevode, časopise, izdavaštvo, knjige. Na kraju Vlasta Mladenović je pročitao pesmu Tomaža Šalamuna.

Tomaž Šalamun

ČITATI: VOLETI

Kada te iščitavam, plivam. Kao medo šapama me

u blaženstvo guraš. Ležiš na meni kojeg si

rastrgao. Na smrt sam te zavoleo, prvi međ

rođenim. U jednom jedinom trenu postadoh tvoja lomača.

 

Bezbedan sam kao što nikada ne bejah. Konačni si

osećaj zadovoljstva: znati otkuda žudnja je.

U tebi sam kao u mekom grobu. Režeš i topiš

sve naslage. Vreme se pobudi i nestane, himne slušam,

 

dok te gledam. Strog si i potreban, stvaran. I ne

mogu govoriti. Znam da čeznem za tobom, tvrdi sivi

čeliče. Za jedan dodir tvoj poklanjam sve. Gle, pozno sunce

 

upire o zidove dvorišta u Urbinu. Zbog tebe sam umro.

Osećam te i koristim. Ćutiš. Ruješ me i probijaš,

uvek. Mestima koja si uništio teče raj.

 

Prisutnoj publici  je priređen skromni koktel na kome je nastavljeno neobavetno časkanje o slovenačkoj kulturi i umetnosti.

 

Miodrag Stanković

 

DSC_0027 DSC_0031 DSC_0032 DSC_0035