Osnutek poročila o izvajanju Akcijskega načrta za zagotavljanje pravic narodnih manjšin v Srbiji

 

V marcu 2016 je Vlada Republike Srbije sprejela Akcijski načrt za zagotavljanje pravic narodnih manjšin (Akcioni plan za ostvarivaje prava nacionalnih manjina), ki ga izvajata Urad za človeške in manjšinske pravice ter OEBS Srbije(Organizacija za evropsko varnost in sodelovanje, v Sloveniji OVSE) in katerega cilj je prepoznavanje potreb in zagotavljanje enakopravnih pravic manjšinskih skupnosti v Srbiji.

28. novembra so bili predstavniki organizacij in skupnosti, povezanih z aktualno manjšinjsko problematiko, povabljeni v Palato Srbija na prvi skupni sestanek, na kateremu so bili predstavljeni dosedanji dosežki v okviru Akcijskega načrta ter oblike prihodnjega delovanja ter sodelovanja. Sestanka sta se v imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila predsednik Saša verbič in sekretarka Tanja Tomazin.

Z uvodnimi nagovori so prisotne pozdravili Suzana Paunović, direktorica Urada za človeške in manjšinjske pravice, Čedomir Backović, pomočnik ministra pravosodja in predsednik pogajalske skupine za Poglavje 23, Ivan Bošnjak, državni sekretar v Ministrstvu javne uprave in lokalne samouprave, ter Andrea Oricio, ambasador Misije OEBS v Srbiji. Izrazili so veliko zadovoljstvo z doseženemi rezultati, prav tako pa so izpostavili tudi nekatere kritične točke postopka, kot je na primer razmeroma medel odziv s strani nekaterih v načrt vključenih skupnosti.

V drugem delu sestanka je bil predstavljen osnutek poročila o izvajanju Akcijskega načrta, v katerem so govorci natančno predstavili osnutek načrta, način dosedanjega pridobivanja kontaktov in informacij, potrebnih za ustvarjanje pregledne baze, ter metodologijo delovanja. Precej je bilo rečeno tudi o predvidenih ciljih v letu 2017, ko naj bi Akcijski načrt na podlagi že močneje utrjene baze razširil in poglobil vzpostavljanje enakopravnih manjšinskih možnosti.

V obširni razpravi, ki je sledila, so mnogi od udeležencev javno izrazili svoje pohvale, pomisleke in skrbi glede celotne zadeve. Največ skepticizma do uspešnega izvajanja so pokazale maloštevilne manjšinske skupnosti, ki tako zaradi svoje maloštevilnosti kot zaradi skromnih sredstev ne morejo enakopravno sodelovati v vseh ponujenih možnostih uveljavjanja pravic (kot je npr. institucionalno izobraževanje). Razpravljalo se je tudi o čim bolj korektnih raziskovalnih pristopih in pregledni povezanosti vseh, ki so v ta sicer izredno obširen projekt tako ali drugače vključeni, pri čemer so predstavniki Akcijskega načrta poudarili trud in potrebo za ažurno komunikacijo ter medsebojnim obveščanjem

img_20161128_111339