Saša Moderc , Neka zapažanja o srpskom prevodu knjige Čefurji raus! Gorana Vojnovića

Slovenika II (2016) 59-73
Naučni članak
UDK: 821.163.6.03-31=163.41
Tekst primljen za objavljivanje 30. 11. 2016.
Besedilo sprejeto za objavo 30. 11. 2016
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)

Saša Moderc
Univerzitet u Beogradu
Filološki fakultet
Srbija
smoderc@fil.bg.ac.rs

Neka zapažanja o srpskom prevodu knjige Čefurji raus! Gorana Vojnovića

Sažetak: Knjiga Čefurji raus!, autora Gorana Vojnovića, postavlja pred prevodioca na srpski jezik dva problema. Jedan je prisustvo dva registra slovenačkog jezika – govornog i književnog. Pošto u srpskom jeziku govorni i književni registar nemaju iste osobine kao u slovenačkom, tekst prevoda često briše razlike u registrima; u prenošenju emotivnih i psiholoških reakcija protagonist gubi se ekspresivnost originala. U radu se beleže usvojena rešenja i predlažu se dodatna, koja mogu da posluže za isticanje govornog registra u prevodu. Drugi problem jeste upotreba srpskog jezika u originalnom tekstu, gde ona ukazuje na sociološku i kulturnu neintegrisanost glavnog lika u slovenačko društvo. Problem iznalaženja prevodnog ekvivalenta za srpski tekst u originalu i problem očuvanja onih funkcija koje ima srpski jezik u slovenačkom tekstu ostaju bez rešenja. Upotreba dijalekata srpskog jezika proizvela bi drugačiju sociološku i kulturološku sliku; delimična zamena srpskog jezika u originalu slovenačkim elementima u prevodu može biti jedno od mogućih rešenja, ali ovaj postupak zahteva veliki trud i osećaj za meru. Čitalac u Srbiji ne razume slovenački onoliko koliko čitalac u Sloveniji razume srpski. Imajući u vidu ova dva osnovna problema, zaključak radar jeste da roman Čefurji raus! ostaje nerešen prevodilački izazov i povod za dodatne traduktološke analize.

Ključne reči: traduktologija, govorni registar, književni registar, srpski, Slovenački

 

Saša Moderc
Univerza v Beogradu
Filološka fakulteta
Srbija

Neke ugotovitve o srbskem prevodu knjige »Čefurji raus!« Gorana Vojnovića

Povzetek: Knjiga Čefurji raus! Gorana Vojnovića prevajalca v srbski jezik postavlja pred dve težavi. Ena je prisotnost dveh registrov slovenskega jezika: pogovornega in knjižnega. Ker v srbščini pogovorni in knjižni register nimata istih lastnostni kot v slovenščini, besedilo prevoda pogosto zabrisuje razlike med njima, s čimer se v prenašanju emotivnih in psiholoških odzivov protagonista izgublja ekspresivnost izvirnika. V članku so prikazane sprejete rešitve in predlagane dodatne možnosti za poudarjanje pogovornega registra v prevodu. Drugi problem je uporaba srbskega jezika v originalnem besedilu, ki opozarja na sociološko in kulturno dezintegriranost glavnega lika v slovensko družbo. Težava izbire ekvivalenta za srbski prevod, ki bi ustrezal srbskemu besedilu iz originala, in problem ohranjanja tistih funkcij, ki jih ima srbski jezik v slovenskem besedilu, ostajata brez rešitve. Uporaba dialektov srbskega jezika bi povzročila drugačno sociološko in kulturološko podobo. Eno od možnih rešitev bi lahko predstavljala delna zamenjava srbskega jezika iz originala s slovenskimi elementi v prevodu, vendar ta postopek zahteva velik napor in občutek za mero. Srbski bralec ne razume slovenščine v isti meri, kot slovenski bralec razume srbščino. Ob upoštevanju navedenih dveh osnovnih težav v članku ugotavljamo, da roman Čefurji raus! ostaja nerešen prevajalski izziv in vzpodbuda za dodatne traduktološke analize.

Ključne besede: traduktologija, pogovorni register, književni register, srbski jezik, slovenski jezik

 

Saša Moderc
University of Belgrade
Faculty of Philology
Serbia

Some Observations on the Serbian Translation of the Book Čefurji Raus! by Goran Vojnović

Abstract: The Book Čefurji raus! (Southerners, Go Home!) by Goran Vojnović places two problems before Slovenian to Serbian translators. One problem is the presence of two registers of the Slovenian language: the spoken language and the literary language. As the spoken and literary languages in Serbian do not have the same characteristics as their counterparts in Slovenian, in the Serbian translation, the distinction between the registers is often erased; in conveying the emotional and psychological reactions of the protagonist the expressiveness of the original is lost. The paper tracks the adopted solutions and suggests additional formulae that can be used to highlight the spoken register in translation. Another problem is the use of the Serbian language in the original text, where it is meant to indicate the fact that the main protagonist is not socially and culturally integrated in the Slovenian society. The problem of finding the translation equivalent for the Serbian text in the original and the problem of keeping the functions that the Serbian language has in the Slovenian text remain without a solution. The use of various dialects of the Serbian language would create a different sociological and cultural picture, whereas the partial replacement of the Serbian language in the original with Slovenian elements in the translation is a possible solution, but this approach would require great effort and finesse. Readers in Serbia do not understand Slovenian to the same degree as readers in Slovenia understand Serbian. Bearing in mind the two main problems, the paper puts forward the conclusion that the novel Čefurji raus! remains an unresolved challenge for translators and a starting point for new traductological analyses.

Keywords: traductology, spoken register, literary register, Serbian language, Slovenian language