SAŠO PULJAREVIĆ, ALI JE TO ČLOVEK, NEKROPOLA IN BREZUSODNOST: TRIJE PRIMERI LITERARIZACIJE IZKUŠNJE KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA

Slovenika VII (2021) 41-55
Znanstveni članek
UDK: 821.163.6.09 Пахор Б.
821.131.1.09-31 Леви П.
821.511.141.09-312.6 Кертес И.
Primljeno / Prejeto / Received: 01. 07. 2021.
Prihvaćeno / Sprejeto / Accepted: 20. 10. 2021.
Članek (PDF) | Članak (PDF) | Paper (PDF)

DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2021.7.1.2

 

Sašo Puljarević
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Slovenija
puljarevic.saso@gmail.com

Ali je to človek, Nekropola in Brezusodnost: trije primeri literarizacije izkušnje koncentracijskega taborišča

Povzetek: Članek na temelju opredelitve pričevanjske literature kot žanra, ki nastaja v medbesedilnem odnosu med pričevanjem, žanrom ustne zgodovine, ter književnostjo, poskuša ugotoviti, kako tri literarna dela – Ali je to človek italijanskega pisatelja Prima Levija, Brezusodnost madžarskega avtorja Imreja Kertésza ter Nekropola slovenskega pisatelja Borisa Pahorja – upovedujejo resničnost koncentracijskih taborišč. Za tovrstno literaturo, v nasprotju s poststrukturalističnim dojemanjem avtobiografije kot še enega v vrsti fikcijskih diskurzov, je ravno zaradi funkcij, ki jih pričevanjska književnost zavzema (klinična, dokumentarna, kulturnopolitična), značilno, da še vedno ostaja referencialna ter se vzpostavlja s spominjanjem in samim aktom pripovedovanja. Šele tako se namreč doživeto lahko osmisli oziroma prekine molk, ki ga vsiljuje travmatična izkušnja. Pri tem se postavlja vprašanje, v kolikšni meri je jezik sposoben izraziti doživeto, kar se kaže v poudarjeni metajezikovni ravni besedil.

Ključne besede: pričevanjska literatura, spominjanje, travma, Ali je to človek, Nekropola, Brezusodnost

 

Sašo Puljarević
Univerzitet u Ljubljani
Filozofski fakultet
Slovenija
puljarevic.saso@gmail.com

ZAR JE TO ČOVEK, NEKROPOLA I BESUDBINSTVO: TRI PRIMERA LITERARIZACIJE ISKUSTAVA KONCENTRACIONOG LOGORA

Sažetak: Članak na temelju definicije testemonijalne književnosti kao književnog žanra, koji nastaje u intertekstualnom odnosu između svedočenja (žanra oralne istorije) i književnosti, pokušava da ustanovi kako je u trima književnim delima – Zar je to čovek italijanskog pisca Prima Levija, Besudbinstvo mađarskog autora Imrea Kertesa i Nekropola slovenačkog pisca Borisa Pahora – predstavljena stvarnost koncentracionih logora. U suprotnosti sa poststrukturalističkim shvatanjem autobiografije kao još jednog u nizu fikcijskih diskursa, upravo je zbog funkcija koje testemonijalna književnost može da ima (klinička, dokumentarna, kulturnopolitička) za nju karakteristično da ostaje referencijalna i da se uspostavlja sećanjem i samim činom pripovedanja. Naime, iskustvo tek tako može da se osmisli, čime se prekida muk koji nameće traumatično iskustvo. Pri tome se postavlja pitanje u kojoj je meri jezik sposoban da izrazi iskustvo, što se odražava u vidu istaknutog metajezičkog nivoa teksta.

Ključne reči: testemonijalna književnost, sećanje, trauma, Zar je to čovek, Nekropola, Besudbinstvo

 

Sašo Puljarević
University of Ljubljana
Faculty of Philosophy
Slovenia
puljarevic.saso@gmail.com

IF THIS IS A MAN, NECROPOLIS AND FATELESSNESS: THREE EXAMPLES OF TRANSPOSING THE CONCENTRATION CAMP EXPERIENCE INTO LITERATURE

Abstract: Building on the understanding of testimonial literature as a literary genre which is created in an intertextual relation between a testimony (oral history genre) and literature, the article tries to establish how three literary works – If This Is a Man by the Italian writer Primo Levi, Fatelessness by the Hungarian author Imre Kertész and Necropolis by the Slovenian writer Boris Pahor – narrate the reality of concentration camps. In a sharp contrast to the poststructuralist concept of autobiography as yet another fictional discourse, testimonial literature remains referential due to the functions it performs (clinical, documentary, cultural-political). It is established through remembrance and the act of narration alone, which enables survivors to break the silence caused by the trauma. In addition, it poses the question of the ability of language to express traumatic experiences, resulting in an emphasized metalingual level of the texts.

Keywords: testimonial literature, remembrance, trauma, If This Is a Man, Fatelessness, Necropolis