Vojislav Martinov, Slovenačka polka na Fruškoj gori: slovenački rudari u rudniku uglja u Vrdniku

Slovenika III (2017) 59-72
Pregledni rad
UDK: 314.15-026.48(=163.6)(497.113)”18/19”
622.33.013(497.11)(091)
Teksti primljen za objavljivanje 23. 11. 2017.
Besedilo sprejeto za objavo 23. 11. 2017
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)

DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2017.3.1.3

Vojislav Martinov
Muzej Vojvodine
Novi Sad, Srbija
vojislav.martinov@muzejvojvodine.org.rs

Slovenačka polka na Fruškoj gori: slovenački rudari u rudniku uglja u Vrdniku

Sažetak: Prvi slovenački doseljenici u selo Vrdnik stigli su sedamdesetih godina XIX veka, kao stručna radna snaga za potrebe eksploatacije novootvorenih kopova rudnika uglja, u vlasništvu zagrebačke preduzetničke porodice Pongrac. U manjim talasima, doseljavanja slovenačkih rudara nastavljena su i početkom XX veka, prateći ekspanziju rudnika, koji je doživeo svoj vrhunac u razdoblju između dva svetska rata. U ovom radu će biti dat kratak istorijski prikaz doseljavanja (i iseljavanja) slovenačkog stanovništva, sa akcentom stavljenim na karakteristike njihovog života u višenacionalnom industrijsko-agrarnom Vrdniku, kao i na materijalna svedočanstva o kulturnom životu rudarske zajednice u celini.

Ključne reči: industrijsko nasleđe, Slovenci, istorija rudarstva, Vrdnik

 

Vojislav Martinov
Muzej Vojvodine
Novi Sad, Srbija
vojislav.martinov@muzejvojvodine.org.rs

Slovenska polka na Fruški gori: slovenski rudarji v rudniku oglja v Vrdniku

Povzetek: Prvi slovenski priseljenci so v vas Vrdnik prispeli v sedemdesetih letih 19. stoletja, in sicer kot strokovna delovna moč za potrebe eksploatacije na novo odprtih kopov rudnika oglja v lastništvu zagrebške podjetniške družine Pongrac. V manjših valovih se je priseljevanje slovenskih rudarjev nadaljevalo tudi v začetku 20. stoletja, sinhrono z razmahom rudnika, ki je svoj vrhunec doživel v obdobju med dvema svetovnima vojnama. V članku je podan kratek zgodovinski prikaz priseljevanja (in izseljevanja) slovenskih prebivalcev, s poudarkom na karakteristikah njihovega življenja v večnacionalnem industrijsko-agrarnem Vrdniku, kot tudi na materialnih pričevanjih o kulturnem življenju celotne rudarske skupnosti.

Ključne besede: industrijska dediščina, Slovenci, zgodovina rudarstva, Vrdnik

 

Vojislav Martinov
Museum of Vojvodina
Novi Sad, Serbia
vojislav.martinov@muzejvojvodine.org.rs

Slovenian polka on Fruška gora: Slovenian miners in the coal mine in Vrdnik

Abstract: The first Slovenian immigrants arrived in the village of Vrdnik in the 1870s as professional labour force for the exploitation of the newly established coal mines, owned by the Zagreb-based entrepreneurial family Pongrac. Smaller waves of Slovenian miners continued to arrive in the early 20th century, following the expansion of the mine, which reached its peak between the two world wars. This paper presents a brief historical overview of the immigration (and emigration) of the Slovenian population, while highlighting the characteristics of their life in the multiethnic industrial and agricultural Vrdnik, as well as on the material evidence of the cultural life of the mining community as a whole.

Keywords: industrial heritage, Slovenians, history of mining, Vrdnik