<\/p>\n
Mag. Jelena Budimirovi\u0107 <\/strong>je diplomirala srbski jezik in knji\u017eevnost na Univerzi v Beogradu. Magistrirala je na programu Interkulturni \u0161tudij: Primerjalni \u0161tudij idej in kultur (modul Kulturna zgodovina), ki sta ga organizirala Univerza v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno se ukvarja z birokratskim stilom v \u010dasu socializma v Jugoslaviji. Dela kot terminologinja in jezikovna redaktorka v Uradu za evropske integracije Vlade Republike Srbije.<\/p>\n Tatjana Bukvi\u010d <\/strong>je profesorica slovenskega jezika s knji\u017eevnostjo in knji\u017eni\u010darka. Redno je zaposlena kot u\u010diteljica slovenskega jezika na osnovni \u0161oli v Ljubljani. Od leta 2010 opravlja delo u\u010diteljice slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji. Aktivno je sodelovala pri prenovi osnovnega \u0161olstva v Sloveniji na prehodu iz osem- na devetletno osnovno \u0161olanje. V \u010dasu prenove je bila vodja predmetnih \u0161tudijskih skupin in mentorica mladim diplomantom. Dodatno se izobra\u017euje na podro\u010dju didaktike, pedagogike in pou\u010devanja sloven\u0161\u010dine kot drugega\/ tujega jezika.<\/p>\n Prof. dr Maja \u0110ukanovi\u0107 <\/strong>diplomirala je 1986. na Filolo\u0161kom fakultetu u Beogradu, gde je 1992. magistrirala sa temom iz oblasti teorije prevo\u0111enja, a 2004. doktorirala sa temom Sistem zameni\u010dkih re\u010di u srpskom i slovena\u010dkom jeziku<\/em>. Od 1989. predaje slovena\u010dki jezik na Filolo\u0161kom fakultetu u Beogradu, sada u zvanju redovnog profesora. U\u010destvovala je na brojnim nau\u010dnim skupovima u zemlji i inostranstvu, a u vi\u0161e navrata je bila na stru\u010dnim usavr\u0161avanjima. Svoja stru\u010dna interesovanja usmerila je pre svega na slovena\u010dki jezik kao strani, prevodila\u010dku teoriju i praksu, kao i na uporedna pitanja slovena\u010dko-srpske gramatike. Oformila je \u010detvorogodi\u0161nje studije slovena\u010dkog jezika i kulture na Filolo\u0161kom fakultetu u Beogradu.<\/p>\n Mr Laura Fekonja <\/strong>(1982) diplomirala je 2006. na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani, gde je 2013. i magistrirala sa temom iz oblasti jezi\u010dke didaktike. Od 2007. do 2011. predavala je na Katedri za slovena\u010dki jezik na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Zagrebu, a 2012\/2013. na Univerzitetu u Klagenfurtu. Dobitnica je priznanja za posebna dostignu\u0107a u nauci koje dodeljuje Filozofski fakultet u Brnu.<\/p>\n Doc. dr. Karmen Kenda-Je\u017e <\/strong>je znanstvena sodelavka dialektolo\u0161ke sekcije In\u0161tituta za slovenski jezik, na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici pa predava sociolingvistiko. Ukvarja se z jezikovno geografijo in nare\u010dnim slovaropisjem. Raziskuje zahodna slovenska nare\u010dja in ziljsko nare\u010dje v Kanalski dolini. Sodeluje pri projektu izdelave Slovanskega lingvisti\u010dnega atlasa (OLA), kjer vodi slovensko nacionalno komisijo.<\/p>\n \u00a0Irena Ku\u017enik<\/strong>, MA, je kon\u010dala dodiplomski in podiplomski \u0161tudij na Oddelku za angle\u0161ki jezik in knji\u017eevnost Filolo\u0161ke fakultete Univerze v Beogradu, kjer je obiskovala tudi pouk slovenskega jezika. Sedaj je v zaklju\u010dnem letniku doktorskega akademskega \u0161tudija, modul Jezik. V svojem \u0161tudiju se znanstveno ukvarja z angle\u0161ko-slovenskim, angle\u0161ko- srbskim in slovensko-srbskim kontrastivnim raziskovanjem, prevodoslovjem in sociolingvistiko. Dosedanje delovne izku\u0161nje obsegajo strokovno prevajanje in tolma\u010denje v\/iz angle\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine, pou\u010devanje angle\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine, ter lektoriranje.<\/p>\n \u00a0Biljana Milenkovi\u0107 Vukovi\u0107 <\/strong>(1961), etnolog i dipl. bibliotekar savetnik. Diplomirala na Odeljenju za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu, a u Biblioteci Etnografskog instituta SANU radi na poslovima iz bibliote\u010dko-informacione delatnosti. Prire\u0111uje personalne i tematske bibliografije, izlo\u017ebe. Objavljuje nau\u010dne i stru\u010dne radove iz bibliotekarstva i etnologije. Dobitnik je nagrade \u201eMarija Ili\u0107 Agapova\u201c za najboljeg bibliotekara grada Beograda (2014). Glavni i odgovorni urednik Biltena Dru\u0161tva Slovenaca \u201eSava\u201c u Beogradu <\/em>(2011 \u2013 2014), a od 2015. godine je glavni i odgovorni urednik \u010dasopisa Slovenika: \u010dasopisa za kulturu, nauku i obrazovanje <\/em>u izdanju Nacionalnog saveta slovena\u010dke nacionalne manjine u Srbiji. Rukovodilac je projekta Znameniti Slovenci u Beogradu<\/em>.<\/p>\n Prof. dr Sofija Miloradovi\u0107 <\/strong>(ro\u0111. Raki\u0107, 1963), nau\u010dni savetnik Instituta za srpski jezik SANU i redovni profesor na Filozofskiom fakultetu Univerziteta u Ni\u0161u. Diplomirala je (1987), magistrirala (1991) i doktorirala (2001) na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu. U svom nau\u010dnom radu bavi se, rade\u0107i na dijalekatskom korpusu, fonologijom, morfologijom, sintaksom i semantikom, leksikologijom, a ima i vi\u0161e radova iz oblasti etnolingvistike. U doma\u0107im i stranim nau\u010dnim \u010dasopisima objavljeno joj je oko stotinu autorskih radova, lingvisti\u010dkih karata i kriti\u010dkih prikaza.<\/p>\n Prof. dr Sa\u0161a Moderc <\/strong>je vanredni profesor Filolo\u0161kog fakulteta Univerziteta u Beogradu. Predaje frazeologiju italijanskog jezika, kontrastivnu analizu italijanskog i srpskog i prevo\u0111enje na italijanski jezik. Doktorirao je iz oblasti lingvistike, s temom o italijanskim relativnim vremenima. U\u017ee oblasti interesovanja su teorija prevo\u0111enja i korpusna lingvistika; u okviru ove oblasti izra\u0111uje korpus paralelnih tekstova koji sadr\u017ei srpska knji\u017eevna dela i njihove prevode na italijanski i obratno, italijanska dela i njihove prevode na srpski ili srpsko-hrvatski. Autor je gramatike italijanskog jezika i vi\u0161e ud\u017ebenika za u\u010denje italijanskog.<\/p>\n Dr. Mojca Nidorfer \u0160i\u0161kovi\u010d <\/strong>je vodja programa Sloven\u0161\u010dina na tujih univerzah na Centru za sloven\u0161\u010dino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja pa se tudi s pragmati\u010dnim jezikoslovjem, teorijo diskurza, \u017eanrsko analizo in poslovno komunikacijo, zlasti e-pismi. S prispevki redno sodeluje na znanstvenih konferencah doma in v tujini ter ima ve\u010d objav v slovenskih in mednarodnih publikacijah, predavala je na univerzah v Pragi, Katovicah in Bielskem Bia\u0142i, Beogradu, Clevelandu ter Lizboni. Uspe\u0161no skrbi za promocijo slovenisti\u010dne znanosti in slovenske kulture po svetu, med drugim z vodenjem mednarodnih projektov Svetovni dnevi programa Sloven\u0161\u010dina na tujih univerzah.<\/p>\n \u00a0Tamara Poletan <\/strong>je studentkinja master studija na Filolo\u0161kom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Njeno istra\u017eiva\u010dko zanimanje je usmereno ka komparativnoj analizi srpskog i slovena\u010dkog jezika, koja se prevashodno ti\u010de teorije prevo\u0111enja, zatim ka sociolingvistici i me\u0111ukulturnom dijalogu. U\u010destvuje na razli\u010ditim projektima koji za cilj imaju promovisanje slovena\u010dkog jezika, knji\u017eevnosti i kulture.<\/p>\n Dr Mladena Preli\u0107 <\/strong>(1961), vi\u0161i nau\u010dni saradnik Etnografskog instituta SANU. Diplomirala je, magistrirala i doktorirala na Odeljenju za etnologiju (i antropologiju) Filozofskog fakulteta u Beogradu. Bavi se problemima etni\u010dkog identiteta i etni\u010dkih manjina u Srbiji i regionu. Tokom 1990-ih godina obavljala je opse\u017ena terenska istra\u017eivanja etni\u010dkog identiteta me\u0111u Srbima u Ma\u0111arskoj. Doktorat je odbranila na temu Etni\u010dki identitet: Srbi u Budimpe\u0161ti i okolini<\/em>. U periodu 2011\u20132016 rukovodi projektom Etnografskog instituta SANU Multietnicitet, multikulturalnost, migracije: savremeni procesi<\/em>. Autor je dve monografije: Srbi u selu Lovri u Ma\u0111arskoj tokom XX veka<\/em>, Izdan, Budimpe\u0161ta, 1995, i (N) i ovde (n)i tamo: etni\u010dki identitet Srba u Ma\u0111arskoj na kraju XX veka<\/em>, Posebna izdanja 64, Etnografski institut SANU, Beograd, 2008, kao i vi\u0161e nau\u010dnih radova.<\/p>\n Dr. Milena Spremo <\/strong>(1978) se je po kon\u010dani gimnaziji v Kamniku vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in pridobila strokovni naslov diplomirana filozofinja in profesorica geografije. Podiplomski \u0161tudij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za filozofijo in leta 2007 pridobila znanstveni naslov magistrica znanosti s podro\u010dja ontologije in metafizike. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspe\u0161no zagovarjala doktorsko disertacijo in si pridobila znanstveni naziv doktorica znanosti.<\/p>\n Dr. Tanja Tomazin <\/strong>(1987) je diplomirala iz primerjalne knji\u017eevnosti (2010) in doktorirala iz literarnih znanosti (2014) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ve\u010d let je opravljala delo voditeljice in novinarke na RTV Slovenija. Danes aktivno deluje kot pisateljica strokovnih, poljudnoznanstvenih in umetni\u0161kih besedil, lektorica slovenskega jezika ter prevajalka. Zaposlena je kot sekretarka v Nacionalnem svetu slovenske narodne manj\u0161ine v Beogradu. V svojem raziskovalnem delu se osredoto\u010da predvsem na slovensko in srbsko knji\u017eevnost 2. polovice 20. stoletja, pri \u010demer zdru\u017euje literarnozgodovinski, literarnoteoreti\u010dni in sociolo\u0161ko-kulturolo\u0161ki vidik.<\/p>\n Dr Jasna Vlaji\u0107-Popovi\u0107 <\/strong>je nau\u010dni savetnik u Institutu za srpski jezik SANU (zaposlena od 1983) na projektu \u201eEtimolo\u0161ka istra\u017eivanja srpskog jezika i izrada Etimolo\u0161kog re\u010dnika srpskog jezika<\/em>\u201c. Bavi se srpskom etimologijom u njenom slovenskom i balkanskom kontekstu, kako doma\u0107om leksikom tako i pozajmljenicama (naro\u010dito grecizmima), u studijama posve\u0107enim pojedinim re\u010dima kao i leksi\u010dkim grupama. Autor je vi\u0161e stotina odrednica etimolo\u0161kog re\u010dnika, dve monografije i preko stotinu \u010dlanaka i prikaza u doma\u0107im i stranim \u010dasopisima i tematskim zbornicima.<\/p>\n \u00a0Rut Zlobec <\/strong>(1963) je diplomirala na Pedago\u0161ki akademiji v Ljubljani, smer slovenski in srbohrva\u0161ki jezik s knji\u017eevnostima. \u0160tiri leta je pou\u010devala sloven\u0161\u010dino na Srednji \u0161oli za gostinstvo in turizem v Novem mestu, od leta 1992 je zaposlena na O\u0160 Maksa Pleter\u0161nika v Pi\u0161ecah, ki je UNESCO SREDI\u0160\u010cE za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino. Ima naziv svetovalka. V \u0161ol. l. 2007 do 2009 je pou\u010devala sloven\u0161\u010dino v dru\u0161tvih Slovencev v Beogradu in Ni\u0161u (3 leta), v Novem Sadu, Subotici, Kragujevcu in Kru\u0161evcu (2 leti). Od \u0161ol. l. 2012\/13 pou\u010duje sloven\u0161\u010dino v dru\u0161tvih Slovencev v Novem Sadu, Subotici, Rumi, Vr\u0161cu in Gudurici. Kot \u010dlanica Dru\u0161tva za varovanje materin\u0161\u010dine Maks Pleter\u0161nik v Pi\u0161ecah vodi sekcijo za stike s Slovenci po svetu in projekt Moja hi\u0161a je tvoj dom, ki Slovencem po svetu omogo\u010da brezpla\u010dno bivanje v Pleter\u0161nikovi zidanici.<\/p>\n Dr. Janja \u017ditnik Serafin <\/strong>je leta 1981 diplomirala iz angle\u0161kega in nem\u0161kega jezika in knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 magistrirala iz ameri\u0161ke knji\u017eevnosti in leta 1992 doktorirala iz literarnih znanosti. Od leta 1982 je redno zaposlena na ZRC SAZU, v letih 1982\u201385 kot strokovna delavka na In\u0161titutu za slovenski jezik, od 1985 dalje pa kot raziskovalka na In\u0161titutu za slovensko izseljenstvo in migracije. Podro\u010dja njenega znanstvenega delovanja so: slovensko izseljenstvo, priseljenstvo v Sloveniji, literarna in kulturna zgodovina izseljenstva\/priseljenstva. Je avtorica ve\u010d monografskih publikacij in znanstvenih \u010dlankov ter vodja znanstveno-raziskovalnih projektov.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Mag. Jelena Budimirovi\u0107 je diplomirala srbski jezik in knji\u017eevnost na Univerzi v Beogradu. Magistrirala je na programu Interkulturni \u0161tudij: Primerjalni \u0161tudij idej in kultur (modul Kulturna zgodovina), ki sta ga organizirala Univerza v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno se ukvarja z birokratskim stilom v \u010dasu socializma v Jugoslaviji. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2859","page","type-page","status-publish","hentry","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2859","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2859"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2859\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2862,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2859\/revisions\/2862"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2859"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}