<\/p>\n
Tatjana Bukvi\u010d <\/strong>je profesorica slovenskega jezika s knji\u017eevnostjo in knji\u017eni\u010darka. Redno je zaposlena kot u\u010diteljica slovenskega jezika na osnovni \u0161oli v Ljubljani. Od leta 2010 opravlja delo u\u010diteljice slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji. Aktivno je sodelovala pri prenovi osnovnega \u0161olstva v Sloveniji na prehodu iz osem- na devetletno osnovno \u0161olanje. V \u010dasu prenove je bila vodja predmetnih \u0161tudijskih skupin in mentorica mladim diplomantom. Dodatno se izobra\u017euje na podro\u010dju didaktike, pedagogike in pou\u010devanja sloven\u0161\u010dine kot drugega\/tujega jezika.<\/strong><\/p>\n Anica Cvetkovi\u0107<\/strong>, apsolvent na Katedri za op\u0161tu lingvistiku sa slovena\u010dkim jezikom na Filolo\u0161kom fakultetu u Beogradu. Pored slovena\u010dkog jezika govori engleski i nema\u010dki jezik. Jula 2015. godine u\u010destvovala na seminaru slovena\u010dkog jezika, knji\u017eevnosti i kulture koji je odr\u017ean na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani. \u010clanica razli\u010ditih organizacija koje se bave dru\u0161tveno-odgovornim projektima. U okviru toga, u\u010destvovala na seminaru za mlade aktiviste \u201eDesign Your Future\u201c, marta 2015. godine u Berlinu.<\/p>\n Radmila \u0110urica <\/strong>je pozori\u0161ni i filmski kriti\u010dar i prevodilac iz Beograda. Asistirala je u re\u017eiji i na scenariju reditelju Dragomiru Zupancu, tako\u0111e, radila je kao selektor Dana slovena\u010dkog filma u Beogradu. Kao kriti\u010dar sara\u0111uje sa Sterijinim pozorjem, Zavodom za kulturu Vojvodine, beogradskom Kinotekom, Udru\u017eenjem filmskih kriti\u010dara FIPRESCI, ljubljanskom Maskom. Bila je dopisnik britanskih novina Sunday Post<\/em>, pi\u0161e za \u010dasopise u zemlji i inostranstvu, a kao stru\u010dni prevodilac sara\u0111uje sa Institutom za vodu \u201eJaroslav \u010cerni\u201c u Beogradu.<\/p>\n Dr Natalija Pani\u0107 Cerovski <\/strong>je docent na Katedri za op\u0161tu lingvistiku Filolo\u0161kog fakulteta Univerziteta u Beogradu. Polja nau\u010dnog interesovanja Natalije Pani\u0107 Cerovski su Fonetika, Fonologija, Analiza konverzacije, Analiza diskursa, Verbalna i neverbalna komunikacija. U\u010destvovala je na mnogim me\u0111unarodnim konferencijama i kongresima izla\u017eu\u0107i radove iz pomenutih oblasti. Nau\u010dno-istra\u017eiva\u010dke radove objavila je u \u010dasopisima i zbornicima u zemlji i inostranstvu. \u010clan je Dru\u0161tva za primenjenu lingvistiku Srbije (DPLS), SProSIG (Special Interest Group on Speech Prosody), kao i evropskog udru\u017eenja lingvista Societas linguistica Europaea.<\/em><\/p>\n Mr Nikola Pilipovi\u0107 <\/strong>ro\u0111en je 1957. godine u Kikindi. Diplomirao i magistrirao na Fakultetu likovnih umetnosti, katedra slikarstvo 1986. u Beogradu. \u010clan ULUS-a. Ima status samostalnog umetnika. Izlagao na brojnim samostalnim i grupnim izlo\u017ebama u zemlji i inostranstvu. Izra\u017eava se u razli\u010ditim medijima: crte\u017e, slika, skulptura, image, web radovi, performans, hepening, ambijent, video; tekstovi o umetnicima, umetnosti kulturi, pedago\u0161ki rad. Od 1999. godine zajedno sa Marijom Vaudom deluje kroz umetni\u010dki projekat MANIK. U okviru Dru\u0161tva Slovenaca u Beogradu i Nacionalnog saveta slovena\u010dke nacionalne manjine, sa Marijom Vaudom, vodi Radionicu crtanja i slikanja <\/em>i u\u010destvuje u projektu Znameniti Slovenci u Beogradu<\/em>.<\/p>\n MA Milica Poletanovi\u0107 <\/strong>je ro\u0111ena 1987. godine u Vrbasu. Na Filolo\u0161kom fakultetu u Beogradu diplomirala Op\u0161tu lingvistiku sa slovenistikom 2010. Master studije iz slovenistike zavr\u0161ila 2011. U vi\u0161e navrata bila je na stru\u010dnim usavr\u0161avanjima na Univerzitetu u Ljubljani. U\u010destvuje na stru\u010dnim seminarima i me\u0111unarodnim nau\u010dnim konferencijama. Vodila je vi\u0161e radionica. Radi kao prevodilac i sudski tuma\u010d za slovena\u010dki jezik. Predaje slovena\u010dki jezik kao strani i vodi \u0160kolu za strane jezike \u201eInfinitiv\u201c u Beogradu.<\/p>\n Mag. Adriana Sabo <\/strong>je bila rojena leta 1989 v Beogradu, kjer je leta 2007 kon\u010dala srednjo glasbeno \u0161olo \u00bbMokranjac\u00ab, leta 2012 magisterij muzikologije na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu, leta 2015 pa \u0161e magisterij kulturologije na Fakulteti politi\u010dnih znanosti v Beogradu. Vpisana je na doktorski \u0161tudij muzikologije. Je \u0161tipendistka Ministrstva za \u0161olstvo, znanost in tehnolo\u0161ki razvoj Republike Srbije. Sodelovala je na znanstvenih simpozijih in seminarjih v Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Opatiji, Banja Luki in na Dunaju. Njeni strokovni prispevki so objavljeni v \u0161tudentskih zbornikih, reviji \u00bbGenero\u00ab, podlistku \u00bbBeton\u00ab in v \u00bbBiltenu\u00ab Dru\u0161tva Slovencev v Beogradu \u2013 Dru\u0161tva Sava, kot tudi v okviru oddaje \u00bbKronika\u00ab na III. programu Radia Beograd.<\/p>\n Dr Svenka Savi\u0107 <\/strong>(1940, Gospo\u0111inci), profesor emeritus. Redovna profesorka na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu na predmetima Analiza diskursa, Psiholingvistika i Uvod u lingvistiku, Rod i jezik, Uvod u romologiju, Uvod u rodne studije, Feministi\u010dka teologija; u penziji je od 2007. godine. Bila je predsednica Dru\u0161tva za srpski jezik i knji\u017eevnost, \u010dlanica Izvr\u0161nog odbora Evropskog dru\u0161tva lingvista, osniva\u010d Letnje \u0161kole srpskog jezika i kulture na Univerzitetu u Novom Sadu. Naro\u010dito se zalagala za multidisciplinarnost studija, osniva\u010d je \u017denskih studija i istra\u017eivanja Mileva Mari\u0107 Ajn\u0161tajn <\/em>u Novom Sadu, kao i Centra za rodne studije u Beogradu. Pored interesovanja za jezik trideset godina bavila se kritikom baleta. Objavila je preko stotinu radova i knjiga i u\u010destovala na brojnim nau\u010dnim skupovima u zemlji i inostranstvu. Dobitnica je nagrade Laza Kosti\u0107 <\/em>(1994), nagrade Izvr\u0161nog ve\u0107a AP Vojvodine za razvoj rodne ravnopravnosti (2003), zlatne medalje Jovan<\/em> \u0110or\u0111evi\u0107 <\/em>Srpskog narodnog pozori\u0161ta (2010) i medalje za kulturu za ukupno stvarala\u0161tvo Zavoda za kulturu Vojvodine (2011).<\/p>\n Mag. Milena Spremo <\/strong>(1978) se je po kon\u010dani gimnaziji v Kamniku vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in pridobila strokovni naslov diplomirana filozofinja in profesorica geografije. Podiplomski \u0161tudij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za filozofijo in leta 2007 pridobila znanstveni naslov magistrica znanosti s podro\u010dja ontologije in metafizike. Na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani je vpisana na doktorski \u0161tudij.<\/p>\n Dr Katarina Toma\u0161evi\u0107<\/strong>, muzikolog, vi\u0161i nau\u010dni saradnik, anga\u017eovana je u Muzikolo\u0161kom institutu od 1986. Pored monografije Na raskr\u0161\u0107u<\/em> Istoka i Zapada. O dijalogu tradicionalnog i modernog <\/em>(2009), prire\u0111iva\u010d je i autor uvodne studije monografskog, dvojezi\u010dnog i zvu\u010dnog izdanja Stanojlo Raji\u010di\u0107. Simonida. Na Liparu <\/em>[Simonida. On Lipar<\/em>] (2011). Izvorne nau\u010dne studije, \u010dlanke i prikaze, objavljuje u zbornicima radova i \u010dasopisima me\u0111unarodnog i vode\u0107eg nacionalnog zna\u010daja. Anga\u017eovana je i na polju leksikografije. Saradnik je i rukovodilac na vi\u0161e nau\u010dnih projekata. Glavni i odgovorni urednik \u010dasopisa Muzikologija <\/em>(2006\u20132010) i zamenik glavnog i odgovornog urednika (urednik za muziku) Zbornika<\/em> Matice srpske za scenske umetnosti i muziku<\/em>. Glavna polja njenog rada jesu: evropski okviri nacionalne istorije muzike, srpska muzi\u010dka scena, komparativno prou\u010davanje umetni\u010dkih tokova i teorijsko-esteti\u010dka razmatranja fenomena tradicije i modernosti.<\/p>\n Marija Vauda <\/strong>je ro\u0111ena 1961. godine u Beogradu. Diplomirala na Fakultetu primenjenih umetnosti, katedra za vajarstvo, 1986. u Beogradu. \u010clan ULUS-a. Ima status samostalnog umetnika. Izlagala na brojnim samostalnim i grupnim izlo\u017ebama u zemlji i inostranstvu. Izra\u017eava se u razli\u010ditim medijima: skulptura, slika, image, web radovi, crte\u017e, performans, hepening, ambijent, video; tekstovi o umetnicima, umetnosti kulturi, pedago\u0161ki rad. Od 1999. godine zajedno sa Nikolom Pilipovi\u0107em deluje kroz umetni\u010dki projekat MANIK. U okviru Dru\u0161tva Slovenaca u Beogradu i Nacionalnog saveta slovena\u010dke nacionalne manjine, sa Nikolom Pilipovi\u0107em, izme\u0111u ostalih aktivnosti, vodi Radionicu<\/em> crtanja i slikanja<\/em>, u\u010destvuje u projektima Znameniti Slovenci u<\/em> Beogradu <\/em>i \u010dasopis Slovenika<\/em>.<\/p>\n Sa\u0161a Verbi\u010d <\/strong>(ro\u0111. 1948) studirao je u Ljubljani na Fakultetu za op\u0161tu hemijsku tehnologiju (Fakultet za splo\u0161no kemijsko tehnologijo in naravoslovje). Diplomirao je 1972. godine i do 1974. godine radio u privredi. U dr\u017eavnoj administraciji SFRJ \u2013 Saveznom ministarstvu za unutra\u0161nje poslove, radio je kao specijalni savetnik (1974\u20131992), a potom, ponovo u privredi (1992\u20132003). Ve\u0107i deo \u017eivota proveo je u sportu \u2013 veslanje. Posle deset godina aktivne takmi\u010darske karijere nastavio je da se bavi organizacijom takmi\u010denja i su\u0111enjem. Od 2003. do 2013. godine potpuno je posve\u0107en radu u sportu. Bio je predsednik Vesla\u010dkog saveza Beograda i predsednik sudijske komisije Vesla\u010dkog saveza Srbije. Kao me\u0111unarodni sudija u\u010destvovao je na svetskim, evropskim i balkanskim \u0161ampionatima, a na Olimpijskim igrama u Londonu (2012), zastupao je Republiku Srbiju. Aktuelni je predsednik Dru\u0161tva Slovenaca u Beogradu \u2013 Dru\u0161tva Sava (od 2011) i Nacionalnog saveta slovena\u010dke nacionalne manjine (od 2014).<\/p>\n Dr. Janja \u017ditnik Serafin <\/strong>je leta 1981 diplomirala iz angle\u0161kega in nem\u0161kega jezika in knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 magistrirala iz ameri\u0161ke knji\u017eevnosti in leta 1992 doktorirala iz literarnih znanosti. Od leta 1982 je redno zaposlena na ZRC SAZU, v letih 1982\u201385 kot strokovna delavka na In\u0161titutu za slovenski jezik, od 1985 dalje pa kot raziskovalka na In\u0161titutu za slovensko izseljenstvo in migracije. Podro\u010dja njenega znanstvenega delovanja so: slovensko izseljenstvo, priseljenstvo v Sloveniji, literarna in kulturna zgodovina izseljenstva\/priseljenstva. Je avtorica ve\u010dih monografskih publikacij in znanstvenih \u010dlankov ter vodja znanstvenoraziskovalnih projektov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Tatjana Bukvi\u010d je profesorica slovenskega jezika s knji\u017eevnostjo in knji\u017eni\u010darka. Redno je zaposlena kot u\u010diteljica slovenskega jezika na osnovni \u0161oli v Ljubljani. Od leta 2010 opravlja delo u\u010diteljice slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji. Aktivno je sodelovala pri prenovi osnovnega \u0161olstva v Sloveniji na prehodu iz osem- na devetletno osnovno \u0161olanje. V \u010dasu […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2975","page","type-page","status-publish","hentry","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2975","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2975"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2975\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2978,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2975\/revisions\/2978"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2975"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}