{"id":4675,"date":"2022-01-28T12:29:23","date_gmt":"2022-01-28T11:29:23","guid":{"rendered":"https:\/\/slovenci.rs\/?page_id=4675"},"modified":"2022-01-28T12:47:22","modified_gmt":"2022-01-28T11:47:22","slug":"saso-puljarevic-ali-je-to-clovek-nekropola-in-brezusodnost-trije-primeri-literarizacije-izkusnje-koncentracijskega-taborisca","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/saso-puljarevic-ali-je-to-clovek-nekropola-in-brezusodnost-trije-primeri-literarizacije-izkusnje-koncentracijskega-taborisca\/","title":{"rendered":"SA\u0160O PULJAREVI\u0106, ALI JE TO \u010cLOVEK, NEKROPOLA IN BREZUSODNOST: TRIJE PRIMERI LITERARIZACIJE IZKU\u0160NJE KONCENTRACIJSKEGA TABORI\u0160\u010cA"},"content":{"rendered":"

Slovenika VII (2021) 41-55
\nZnanstveni \u010dlanek
\nUDK: 821.163.6.09 \u041f\u0430\u0445\u043e\u0440 \u0411.
\n821.131.1.09-31 \u041b\u0435\u0432\u0438 \u041f.
\n821.511.141.09-312.6 \u041a\u0435\u0440\u0442\u0435\u0441 \u0418.
\nPrimljeno \/ Prejeto \/ Received: 01. 07. 2021.
\nPrihva\u0107eno \/ Sprejeto \/ Accepted: 20. 10. 2021.
\n\u010clanek (PDF) | \u010clanak (PDF) | Paper (PDF)<\/a><\/p>\n

DOI:\u00a0https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2021.7.1.2<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Sa\u0161o Puljarevi\u0107<\/strong>
\nUniverza v Ljubljani
\nFilozofska fakulteta
\nSlovenija
\npuljarevic.saso@gmail.com<\/a><\/p>\n

Ali je to \u010dlovek<\/em>, Nekropola<\/em> in Brezusodnost<\/em>: trije primeri literarizacije izku\u0161nje koncentracijskega tabori\u0161\u010da<\/h4>\n

Povzetek<\/em>: \u010clanek na temelju opredelitve pri\u010devanjske literature kot \u017eanra, ki nastaja v medbesedilnem odnosu med pri\u010devanjem, \u017eanrom ustne zgodovine, ter knji\u017eevnostjo, posku\u0161a ugotoviti, kako tri literarna dela \u2013 Ali je to \u010dlovek<\/em> italijanskega pisatelja Prima Levija, Brezusodnost <\/em>mad\u017earskega avtorja Imreja Kert\u00e9sza ter Nekropola<\/em> slovenskega pisatelja Borisa Pahorja \u2013 upovedujejo resni\u010dnost koncentracijskih tabori\u0161\u010d. Za tovrstno literaturo, v nasprotju s poststrukturalisti\u010dnim dojemanjem avtobiografije kot \u0161e enega v vrsti fikcijskih diskurzov, je ravno zaradi funkcij, ki jih pri\u010devanjska knji\u017eevnost zavzema (klini\u010dna, dokumentarna, kulturnopoliti\u010dna), zna\u010dilno, da \u0161e vedno ostaja referencialna ter se vzpostavlja s spominjanjem in samim aktom pripovedovanja. \u0160ele tako se namre\u010d do\u017eiveto lahko osmisli oziroma prekine molk, ki ga vsiljuje travmati\u010dna izku\u0161nja. Pri tem se postavlja vpra\u0161anje, v kolik\u0161ni meri je jezik sposoben izraziti do\u017eiveto, kar se ka\u017ee v poudarjeni metajezikovni ravni besedil.<\/p>\n

Klju\u010dne besede<\/em>: pri\u010devanjska literatura, spominjanje, travma, Ali je to \u010dlovek<\/em>, Nekropola<\/em>, Brezusodnost<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Sa\u0161o Puljarevi\u0107<\/strong>
\nUniverzitet u Ljubljani
\nFilozofski fakultet
\nSlovenija
\npuljarevic.saso@gmail.com<\/a><\/p>\n

ZAR JE TO \u010cOVEK<\/em>, NEKROPOLA<\/em> I BESUDBINSTVO<\/em>: TRI PRIMERA LITERARIZACIJE ISKUSTAVA KONCENTRACIONOG LOGORA<\/h4>\n

Sa\u017eetak<\/em>: \u010clanak na temelju definicije testemonijalne knji\u017eevnosti kao knji\u017eevnog \u017eanra, koji nastaje u intertekstualnom odnosu izme\u0111u svedo\u010denja (\u017eanra oralne istorije) i knji\u017eevnosti, poku\u0161ava da ustanovi kako je u trima knji\u017eevnim delima \u2013 Zar je to \u010dovek<\/em> italijanskog pisca Prima Levija, Besudbinstvo <\/em>ma\u0111arskog autora Imrea Kertesa i Nekropola<\/em> slovena\u010dkog pisca Borisa Pahora \u2013 predstavljena stvarnost koncentracionih logora. U suprotnosti sa poststrukturalisti\u010dkim shvatanjem autobiografije kao jo\u0161 jednog u nizu fikcijskih diskursa, upravo je zbog funkcija koje testemonijalna knji\u017eevnost mo\u017ee da ima (klini\u010dka, dokumentarna, kulturnopoliti\u010dka) za nju karakteristi\u010dno da ostaje referencijalna i da se uspostavlja se\u0107anjem i samim \u010dinom pripovedanja. Naime, iskustvo tek tako mo\u017ee da se osmisli, \u010dime se prekida muk koji name\u0107e traumati\u010dno iskustvo. Pri tome se postavlja pitanje u kojoj je meri jezik sposoban da izrazi iskustvo, \u0161to se odra\u017eava u vidu istaknutog metajezi\u010dkog nivoa teksta.<\/p>\n

Klju\u010dne re\u010di<\/em>: testemonijalna knji\u017eevnost, se\u0107anje, trauma, Zar je to \u010dovek<\/em>, Nekropola<\/em>, Besudbinstvo<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Sa\u0161o Puljarevi\u0107<\/strong>
\nUniversity of Ljubljana
\nFaculty of Philosophy
\nSlovenia
\npuljarevic.saso@gmail.com<\/a><\/p>\n

IF THIS IS A MAN<\/em>, NECROPOLIS<\/em> AND FATELESSNESS<\/em>: THREE EXAMPLES OF TRANSPOSING THE CONCENTRATION CAMP EXPERIENCE INTO LITERATURE<\/h4>\n

Abstract<\/em>: Building on the understanding of testimonial literature as a literary genre which is created in an intertextual relation between a testimony (oral history genre) and literature, the article tries to establish how three literary works \u2013 If This Is a Man<\/em> by the Italian writer Primo Levi, Fatelessness<\/em> by the Hungarian author Imre Kert\u00e9sz and Necropolis<\/em> by the Slovenian writer Boris Pahor \u2013 narrate the reality of concentration camps. In a sharp contrast to the poststructuralist concept of autobiography as yet another fictional discourse, testimonial literature remains referential due to the functions it performs (clinical, documentary, cultural-political). It is established through remembrance and the act of narration alone, which enables survivors to break the silence caused by the trauma. In addition, it poses the question of the ability of language to express traumatic experiences, resulting in an emphasized metalingual level of the texts.<\/p>\n

Keywords<\/em>: testimonial literature, remembrance, trauma, If This Is a Man<\/em>, Fatelessness<\/em>, Necropolis<\/em><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenika VII (2021) 41-55 Znanstveni \u010dlanek UDK: 821.163.6.09 \u041f\u0430\u0445\u043e\u0440 \u0411. 821.131.1.09-31 \u041b\u0435\u0432\u0438 \u041f. 821.511.141.09-312.6 \u041a\u0435\u0440\u0442\u0435\u0441 \u0418. Primljeno \/ Prejeto \/ Received: 01. 07. 2021. Prihva\u0107eno \/ Sprejeto \/ Accepted: 20. 10. 2021. \u010clanek (PDF) | \u010clanak (PDF) | Paper (PDF) DOI:\u00a0https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2021.7.1.2   Sa\u0161o Puljarevi\u0107 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Slovenija puljarevic.saso@gmail.com Ali je to \u010dlovek, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-4675","page","type-page","status-publish","hentry","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4675","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4675"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4675\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4692,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4675\/revisions\/4692"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4675"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}