{"id":5725,"date":"2025-02-12T01:09:07","date_gmt":"2025-02-12T00:09:07","guid":{"rendered":"https:\/\/slovenci.rs\/?page_id=5725"},"modified":"2025-02-12T01:11:20","modified_gmt":"2025-02-12T00:11:20","slug":"vukasin-simonovic-jernej-kopitar-u-svetlu-panslavizma-i-austroslavizma","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/vukasin-simonovic-jernej-kopitar-u-svetlu-panslavizma-i-austroslavizma\/","title":{"rendered":"VUKA\u0160IN SIMONOVI\u0106, JERNEJ KOPITAR U SVETLU PANSLAVIZMA I AUSTROSLAVIZMA"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: right;\">Slovenika X (2024) 79-94<br \/>\nPregledni rad<br \/>\nUDK: 316.722(=16)&#8220;18&#8243;930.85(=16)&#8220;18&#8243;<br \/>\nPrimljeno \/ Prejeto \/ Received: 28. 06. 2024.<br \/>\nPrihva\u0107eno \/ Sprejeto \/ Accepted: 16. 12. 2024.<br \/>\n<a href=\"https:\/\/slovenci.rs\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/Simonovic-1.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">\u010clanak (PDF) | \u010clanek (PDF) | Paper (PDF)<\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: right;\">DOI: <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2024.10.1.4\">https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2024.10.1.4<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vuka\u0161in Simonovi\u0107<br \/>\nUniverzitet u Beogradu<br \/>\nFilolo\u0161ki fakultet<br \/>\nSrbija<br \/>\n<a href=\"mailto:vukasin.simonovic1997@gmail.com\">vukasin.simonovic1997@gmail.com<\/a><br \/>\n<a href=\"https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321\">https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321<\/a><\/p>\n<h4>Jernej Kopitar u svetlu panslavizma i austroslavizma<\/h4>\n<p><em>Sa\u017eetak<\/em>: Istra\u017eivanje za ovaj rad obavljeno je s ciljem da se sagleda uloga Jerneja Kopitara u razvijanju slovenskog kulturnog identiteta i njegove vizije slovenske Austrije, u kojoj bi svi slovenski narodi, kroz upotrebu i razvoj narodnog jezika, mogli napredovati i razvijati svoju kulturu. Jernej Kopitar bio je klju\u010dna figura slovenskog kulturnog preporoda tokom 19. veka. Od ranih godina pokazivao je izuzetnu intelektualnu radoznalost. Nakon \u0161kolovanja u Ljubljani, postao je i asistent plemi\u0107u \u017digi Cojsu, koji ga je poslao u Be\u010d da studira pravo, gde je Kopitar zapo\u010deo rad na slovena\u010dkoj gramatici i istra\u017eivanju jezika. Njegov doprinos slovenskoj kulturi obuhvatao je prou\u010davanje jezika, sakupljanje narodnih pesama i predanja, te standardizaciju slovenskih jezika. Kopitarova saradnja s Vukom Karad\u017ei\u0107em i podr\u0161ka u reformi jezika i pravopisa bile su klju\u010dne za razvoj srpskog jezika i knji\u017eevnosti. U radu je predstavljen i Kopitarov doprinos uspostavljanju veza me\u0111u slovenskim zajednicama tokom politi\u010dkih promena i nacionalnih bu\u0111enja. Tako\u0111e je podr\u017eavao jozefinizam, pokret za centralizaciju i modernizaciju Habzbur\u0161ke monarhije, te je promovisao prosvetiteljske ideje. Njegova korespondencija s Ignacom Kristijanovi\u0107em pokazuje njegov uticaj na o\u010duvanje dijalekata i jezi\u010dkog bogatstva. Kopitarov rad ostavio je dubok pe\u010dat na intelektualnu ba\u0161tinu slovenskih naroda, \u010dine\u0107i ga klju\u010dnim akterom u dru\u0161tvenom i kulturnom kontekstu. Postavio je temelje za dalji razvoj i o\u010duvanje slovenskog kulturnog identiteta.<\/p>\n<p><em>Klju\u010dne re\u010di<\/em>: Jernej Kopitar, kultura, jezik, knji\u017eevnost, reforma, standardizacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vuka\u0161in Simonovi\u0107<br \/>\nUniverza v Beogradu<br \/>\nFilolo\u0161ka fakulteta<br \/>\nSrbija<br \/>\n<a href=\"mailto:vukasin.simonovic1997@gmail.com\">vukasin.simonovic1997@gmail.com<\/a><br \/>\n<a href=\"https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321<\/a><\/p>\n<h4>JERNEJ KOPITAR V LU\u010cI PANSLAVIZMA IN AVSTROSLAVIZMA<\/h4>\n<p><em>Povzetek<\/em>: Raziskava za ta \u010dlanek je bila opravljena z namenom osvetlitve vloge Jerneja Kopitarja v razvoju slovanske kulturne identitete i njegove vizije slovenske Avstrije, kjer naj bi vsi slovanski narodi lahko napredovali in razvijali svojo kulturo skozi uporabo in razvoj narodnega jezika. Jernej Kopitar je bil klju\u010dna figura slovanskega kulturnega preporoda v 19. stoletju. \u017de v mladosti je izkazal izjemno in[1]telektualno radovednost. Po \u0161olanju v Ljubljani je postal pomo\u010dnik plemi\u010du \u017digu Zoisu, ki ga je poslal na Dunaj \u0161tudirat pravo. Kopitar je tam pri\u010del z delom na slovenski slovnici in raziskovanju jezika. Njegov prispevek k slovenski kulturi je zajemal preu\u010devanje jezika, zbiranje ljudskih pesmi in pripovedi ter standardizacijo slovenskih jezikov. Kopitarjevo sodelovanje z Vukom Karad\u017ei\u0107em in podpora pri reformi jezika ter pravopisa sta bila klju\u010dna za razvoj srbskega jezika in knji\u017eevnosti. V \u010dlanku je predstavljen tudi Kopitarjev prispevek k vzpostavljanju povezav med slovanskimi skupnostmi tekom politi\u010dnih sprememb in nacionalnih prebujanj. Prav tako je podpiral jo\u017eefinizem, gibanje za centralizacijo in modernizacijo Habsbur\u0161ke monarhije, ter promoviral razsvetljenske ideje. Njegova korespondenca z Ignacom Kristijanovi\u0107em pri\u010da o njegovem vplivu na ohranjanje dialektov in jezikovnega bogastva. Kopitarjeva dela so pustila globok pe\u010dat na intelektualni dedi\u0161\u010dini slovanskih narodov, in zato se ocenjuje kot klju\u010dni akter v dru\u017ebenem in kulturnem kontekstu. Postavil je temelje za nadaljnji razvoj in ohranjanje slovanske kulturne identitete.<\/p>\n<p><em>Klju\u010dne besede<\/em>: Jernej Kopitar, kultura, jezik, knji\u017eevnost, reforma, standardizacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vuka\u0161in Simonovi\u0107<br \/>\nUniversity in Belgrade<br \/>\nFaculty of Philology<br \/>\nSerbia<br \/>\n<a href=\"mailto:vukasin.simonovic1997@gmail.com\">vukasin.simonovic1997@gmail.com<\/a><br \/>\n<a href=\"https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321<\/a><\/p>\n<h4>JERNEJ KOPITAR IN THE LIGHT OF PAN-SLAVISM AND AUSTRO-SLAVISM<\/h4>\n<p><em>Abstract<\/em>: The research underlying this paper sought to examine the role of Jernej Kopitar in developing the Slavic cultural identity, as well as his vision of Slavic Austria, where all Slavic nations could progress and develop their culture through the use and development of their native languages. Jernej Kopitar was a key figure in the Slavic cultural revival in the 19th century. From an early age, he displayed an exceptional intellectual curiosity. After studying in Ljubljana, he became an assistant to the nobleman \u017diga Cojs, who sent him to Vienna to study law, where Kopitar began working on a Slovene grammar and language research. His contributions to Slavic culture included language studies, collecting folk songs and traditions, and the standardization of Slavic languages. Kopitar\u2019s collaboration with Vuk Karad\u017ei\u0107 and his support to the reform of language and orthography were crucial for the development of the Serbian language and literature. The paper also presents Kopitar\u2019s contributions to the establisment of connections among Slavic communities during political changes and national awakening. He also supported Josephinism, a movement for the centralization and modernization of the Habsburg Monarchy, and promoted Enlightenment ideas. Kopitar\u2019s correspondence with Ignac Kristijanovi\u0107 illustrates his influence on preserving dialects and linguistic richness. Kopitar\u2019s work left a deep mark on the intellectual heritage of the Slavic nations, making him a key actor in the social and cultural context. He laid the foundations for the further development and preservation of the Slavic cultural identity.<\/p>\n<p><em>Keywords<\/em>: Jernej Kopitar, culture, language, literature, reform, standardization<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovenika X (2024) 79-94 Pregledni rad UDK: 316.722(=16)&#8220;18&#8243;930.85(=16)&#8220;18&#8243; Primljeno \/ Prejeto \/ Received: 28. 06. 2024. Prihva\u0107eno \/ Sprejeto \/ Accepted: 16. 12. 2024. \u010clanak (PDF) | \u010clanek (PDF) | Paper (PDF) DOI: https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2024.10.1.4 &nbsp; Vuka\u0161in Simonovi\u0107 Univerzitet u Beogradu Filolo\u0161ki fakultet Srbija vukasin.simonovic1997@gmail.com https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8803-5321 Jernej Kopitar u svetlu panslavizma i austroslavizma Sa\u017eetak: Istra\u017eivanje za [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5725","page","type-page","status-publish","hentry","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5725","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5725"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5725\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5729,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5725\/revisions\/5729"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5725"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}