{"id":5803,"date":"2026-01-25T15:09:12","date_gmt":"2026-01-25T14:09:12","guid":{"rendered":"https:\/\/slovenci.rs\/?page_id=5803"},"modified":"2026-01-25T15:12:18","modified_gmt":"2026-01-25T14:12:18","slug":"ivan-knjizar-theoretical-framework-for-analyzing-factive-presuppositions-evidence-from-south-slavic-languages","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/ivan-knjizar-theoretical-framework-for-analyzing-factive-presuppositions-evidence-from-south-slavic-languages\/","title":{"rendered":"IVAN KNJI\u017dAR, THEORETICAL FRAMEWORK FOR ANALYZING FACTIVE PRESUPPOSITIONS: EVIDENCE FROM SOUTH SLAVIC LANGUAGES"},"content":{"rendered":"

Slovenika XI (2025) 81-100
\nResearch paper
\nUDK: 811.163.41’367<\/span>
\n811.163.6’367<\/span><\/p>\n

Received \/ Primljeno \/ Prejeto: 13. 08. 2025.
\nAccepted \/ Prihva\u0107eno \/ Sprejeto: 11. 12. 2025.
\n<\/span>Paper (PDF) | \u010clanak (PDF) | \u010clanek (PDF) |<\/a><\/p>\n

DOI:<\/span> https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2025.11.1.4<\/a><\/p>\n

Ivan Knji\u017ear
\nUniversity of Belgrade
\nFaculty of Philology
\nSerbia
\niknjizar@gmail.com<\/a>
\nhttps:\/\/orcid.org\/0009-0006-8172-1089<\/a><\/p>\n

Theoretical Framework for Analyzing Factive Presuppositions: Evidence from South Slavic Languages<\/h4>\n

Abstract<\/i>: This paper proposes a theoretical framework for analyzing factive presupposition, integrating three interrelated dimensions: lexical semantic, structural, and communicative-functional. Within the lexical-semantic dimension, the analysis addresses the importance of identifying predicates that belong to the semantic category of factives, as well as their sub-classification. It then examines the impact of structural factors, including the conjunctions within the factive complement, the predicate structure of the complement clause, and the formal realizations of focus structure. Finally, the discussion emphasizes the significance of communicative-functional aspects, particularly with respect to the contextual constraints on presupposition, its exploitation for stylistic effects, and the role of cognitive mechanisms in its interpretation. The analysis is illustrated with evidence from Serbian and Slovene.<\/span><\/p>\n

Keywords<\/i>: factive presupposition, factive predicates, clause structure, discourse-pragmatic analysis, South Slavic languages<\/span><\/p>\n

—<\/span><\/p>\n

—<\/span><\/p>\n

Ivan Knji\u017ear
\nUniverzitet u Beogradu
\nFilolo\u0161ki fakultet
\nSrbija
\niknjizar@gmail.com<\/a>
\nhttps:\/\/orcid.org\/0009-0006-8172-1089<\/a><\/p>\n

TEORIJSKI OKVIR ZA ANALIZU FAKTIVNE PRESUPOZICIJE: PRIMERI IZ JU\u017dNOSLOVENSKIH JEZIKA<\/h4>\n

Sa\u017eetak<\/i>: U ovom radu postavili smo teorijski okvir za analizu faktivne presupozicije kroz sistematizaciju relevantnih leksi\u010dko-semanti\u010dkih<\/i>, strukturnih i komunikativno-funkcionalnih<\/i> parametara, ilustruju\u0107i ih primerima iz srpskog i slovena\u010dkog jezika.<\/span><\/p>\n

U okviru leksi\u010dko-semanti\u010dke dimenzije pokazali smo da sposobnost dopunske klauze da bude interpretirana kao presupozicija zavisi od semanti\u010dke klase predikata u glavnoj re\u010denici. Prema ovom parametru, predikati se dele na faktivne, koji ne ograni\u010davaju presupozicionalnost dopune, i nefaktivne, koji je ograni\u010davaju. Posebno je relevantna pod la faktivnih predikata na kognitivne i afektivne, unutar kojih se mogu izdvojiti dodatne podvrste.<\/span><\/p>\n

<\/a> Strukturno, faktivne konstrukcije se dopunjuju klauzama sa paradigma ti\u010dnim predikatom (li\u010dni glagolski oblik koji se menja po vremenu, licu, broju i rodu), \u0161to omogu\u0107ava izra\u017eavanje pune propozicije. Pored toga, pokazali smo da samo odre\u0111eni veznici uvode dopunsku klauzu koja mo\u017ee imati odlike presupozicije, kao i da upotreba veznika pokazuje me\u0111ujezi\u010dku varijabilnost. Slovena\u010dki koristi jedan veznik (da<\/i>), dok srpski dopu\u0161ta ve\u0107i broj veznika (da<\/i>, \u0161to<\/i>, kako<\/i>), pri \u010demu izbor zavisi od semanti\u010dke klase predikata. Pored tipi\u010dne upotrebe veznika, javljaju se i asindetske strukture, \u010dija upotreba mo\u017ee potencijalno biti pragmati\u010dki motivisana. Tako\u0111e, uvo\u0111enje logi\u010dkih operatora (negacija, interogacija, kondicionalni, modalnost) uglavnom ne ograni\u010dava presupozicionalnost, ali kod pojedinih faktiva mo\u017ee do\u0107i do ograni\u010denja. Ukazali smo i na zna\u010daj fokusne strukture, koja putem formalnih sredstava, kao \u0161to je prozodija, mo\u017ee uticati na presupozicionu interpretaciju dopune.<\/span><\/p>\n

Na komunikativno-funkcionalnom nivou pokazali smo da presupozicionalnost nije kontekstualno stabilna, ve\u0107 da mo\u017ee biti ograni\u010dena diskursnim kontekstom. Tako\u0111e, u pojedinim situacijama govornik mo\u017ee samo prividno dodeliti faktivnoj dopuni presupozicioni status, pri \u010demu stvarna namera mo\u017ee biti suprotna, \u010dime se posti\u017eu specijalni komunikativni efekti, kao \u0161to je ironija. Na kraju, mogu se razlikovati dva interpretativna pristupa: semanti\u010dki i inferencijalni. S obzirom na kontekstualnu nestabilnost faktivnih presupozicija, komunikativni status dopunske re\u010denice pragmati\u010dki se odre\u0111uje putem inferencijalnog pristupa, koji je u kontrastu sa tradicionalnim leksi\u010dko-semantickim<\/i> pristupom.<\/span><\/p>\n

Klju\u010dne re\u010di<\/i>: faktivna presupozicija, faktivni predikati, struktura re\u010denice, diskurzivno-pragmati\u010dka analiza, ju\u017enoslovenski jezici<\/span><\/p>\n

—<\/span><\/p>\n

—<\/span><\/p>\n

Ivan Knji\u017ear
\nUniverza v Beogradu
\nFilolo\u0161ka fakulteta
\nSrbija
\niknjizar@gmail.com<\/a>
\nhttps:\/\/orcid.org\/0009-0006-8172-1089<\/a><\/p>\n

TEORETI\u010cNI OKVIR ZA ANALIZO FAKTIVNE PREDPOSTAVKE: PRIMERI IZ JU\u017dNOSLOVANSKIH JEZIKOV<\/h4>\n

Povzetek<\/i>: V prispevku je nakazan teoreti\u010dni okvir za analizo faktivne predpostavke skozi sistematizacijo relevantnih leksi\u010dno-pomenoslovnih, strukturnih in komunikativno-funkcionalnih parametrov, ponazorjenih s primeri iz srbskega in slovenskega jezika.<\/span><\/p>\n

V okviru leksi\u010dno-pomenoslovne dimenzije smo pokazali, da se dopolnilni stavek lahko interpretira kot predpostavka, odvisno od pomenskega razreda povedka v glavnem stavku. Glede na to merilo se povedki delijo na faktivne, ki ne omejujejo presupozicionalnosti dopolnila, in nefaktivne, ki ga omejujejo. Predvsem je pomembna delitev faktivnih povedkov na kognitivne in afektivne, znotraj katerih lahko dolo\u010dimo dodatne podvrste.<\/span><\/p>\n

Strukturno se faktivne konstrukcije dopolnijo s stavki, ki imajo paradigmati\u010dni povedek (osebno glagolsko obliko, ki se sprega po \u010dasu, osebi, \u0161tevilu in spolu), kar omogo\u010da izra\u017eanje polne propozicije. Poleg tega smo pokazali, da samo dolo\u010deni vezniki uvajajo dopolnilni stavek, ki je lahko v obliki predpostavke in da uporaba veznika poka\u017ee medjezikovno variabilnost. Sloven\u0161\u010dina uporablja en veznik, da<\/i>, v srb\u0161\u010dini pa je mo\u017eno ve\u010dje \u0161tevilo veznikov (da<\/i>, \u0161to<\/i>, kako<\/i>), izbor pa je odvisen od pomenskega razreda povedka. Poleg tipi\u010dne uporabe veznikov opa\u017eamo tudi asindetske strukture, katerih uporaba je lahko potencialno pragmati\u010dno motivirana. Uvajanje logi\u010dnih operaterov (negacija, interogacija, kondicionalni, modalnost) se ve\u010dinom ne omejuje na presupozicionalnost, toda pri posameznih faktivih so mo\u017ene omejitve. Izkazali smo tudi pomen fokusne strukture, ki s pomo\u010djo formalnih sredstev, kot je prozodija, lahko vpliva na presupozicijsko interpretacijo dopolnila. Na komunikativno-funkcionalni ravni smo pokazali, da presupozicionalnost ni kontekstualno stabilna, temve\u010d jo lahko omeji diskursni kontekst. V posameznih situacijah govorec lahko samo navidezno podeli presupozicijski status faktivnemu dopolnilu, pri \u010demer je resni\u010dni namen morda nasproten, in se s tem dose\u017ee poseben komunikativni u\u010dinek, kot je ironija. Lo\u010dimo dva interpretativna pristopa: semanti\u010dnega i inferencialnega. Glede na kontekstualno nestabilnost faktivnih predpostavk, se komunikativni status dopolnilnega stavka pragmati\u010dno dolo\u010di z inferencialnim pristopom, ki je v nasprotju s tradicionalnim leksikalno-pomenoslovnim pogledom.<\/span><\/p>\n

Klju\u010dne besede<\/i>: faktivna predpostavka, leksi\u010dno-semanti\u010dna analiza, strukturna analiza, komunikativno-funkcionalna analiza, ju\u017enoslovanski jeziki<\/span><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Slovenika XI (2025) 81-100 Research paper UDK: 811.163.41’367 811.163.6’367 Received \/ Primljeno \/ Prejeto: 13. 08. 2025. Accepted \/ Prihva\u0107eno \/ Sprejeto: 11. 12. 2025. Paper (PDF) | \u010clanak (PDF) | \u010clanek (PDF) | DOI: https:\/\/doi.org\/10.18485\/slovenika.2025.11.1.4 Ivan Knji\u017ear University of Belgrade Faculty of Philology Serbia iknjizar@gmail.com https:\/\/orcid.org\/0009-0006-8172-1089 Theoretical Framework for Analyzing Factive Presuppositions: Evidence from […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5803","page","type-page","status-publish","hentry","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5803"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5803\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5807,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5803\/revisions\/5807"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}