{"id":383,"date":"2011-10-05T21:36:04","date_gmt":"2011-10-05T21:36:04","guid":{"rendered":"?p=383"},"modified":"2012-03-21T17:02:26","modified_gmt":"2012-03-21T16:02:26","slug":"srbi-v-sloveniji-slovenci-v-srbiji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/srbi-v-sloveniji-slovenci-v-srbiji\/","title":{"rendered":"SRBI V SLOVENIJI, SLOVENCI V SRBIJI"},"content":{"rendered":"<p align=\"justify\">V Etnografskem muzeju v Beogradu sta 5. oktobra 2011 predstavljena zbornik in monografija Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji; Traditiones 39\/1 (2010), \u010digar urednice so: Ingrid Slavec Gradi\u0161nik in Dragana Radoji\u010di\u0107. V Zborniku so zbrani prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci: Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji leta 2009. Knjiga je objavljena v okviru strokovne revije Traditiones, v zalo\u017ebi In\u0161tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.<\/p>\n<p align=\"justify\">Promocijo so, poleg beograjskih etnologov, zainteresirano spremljali \u0161tevilni \u010dlani Dru\u0161tva Slovencev v Beogradu &#8211; Dru\u0161tva Sava, ki je tudi del knjige, ne samo v prispevku, ki obravnava dru\u0161tvo samo, temve\u010d tudi skozi strokovne \u010dlanke \u010dlanic Dru\u0161tva Sava, Anice Sabo in Biljane Milenkovi\u0107-Vukovi\u0107. Na predstavitvi so govorile: dr. Ingrid Slavec Gradi\u0161nik, In\u0161titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane, dr. Mladena Preli\u0107, Etnografski in\u0161titut SANU iz Beograda ter dr. Maja \u0110ukanovi\u0107 s Filolo\u0161ke fakultete v Beograd, tudi \u010dlanica Save. Ve\u010der se je za\u010del in zaklju\u010dil s glasbo, in sicer Arijo in menuetom slovenskega skladatelja Mihovila Logarja, ki je \u017eivel in ustvarjal v Srbiji, njegovo \u017eivljenje in delo pa ponazarja ravno to, kar zbornik obravnava &#8211; vlogo in pomen Slovencev v Srbiji in obratno. Logarjevo skladbo je navdihnjeno izvedel Kvartet, ki sicer \u017ee vseh deset let obstoja dru\u0161tva Sava nastopa na njegovih prireditvah (Nevena Gli\u0161i\u0107, flavta; Imre Sabo, violina; Atila Sabo, viola; Dragi Ran\u0111elovi\u0107, violon\u010delo), ve\u010der pa so zaklju\u010dili z izvedbo skladbe Dunavski valovi, Jona Ivanovicija.<\/p>\n<p align=\"justify\"><strong>Sama konferenca je predstavljena v Biltenu dru\u0161tva Sava \u0161t. 14, str. 22:<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">V prekrasnem ambientu Muzeja na odprtem &#8222;Stara vas&#8220; v Sirogojnu (jugo-zahodna Srbija), edinem muzeju te vrste v Srbiji, so se ob koncu avgusta 2009 zbrali ugledni etnologi in antropologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, folkloristi in etnomuzikologi, na Mednarodni znanstveni konferenci (udele\u017eilo se je 60 znanstvenikov iz 10 evropskih dr\u017eav). Organizatorja te znanstvene konference sta bila Etnografski in\u0161titut Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda, ter gostitelj &#8211; Muzej &#8222;Stara vas&#8220; Sirogojno. Delo je potekalo v treh vzporednih sekcijah. Prva sekcija &#8211; Terenska raziskovanja (izziv-rezultatpraksa) je obravnavala redefiniranje in vpogled v terenske izku\u0161nje. Druga sekcija je delala v okviru Sedme srbsko-bolgarske konference \u2013 Kulturna dedi\u0161\u010dina in nacionalna identiteta: vzporedno raziskovanje v Bolgariji in Srbiji.<\/p>\n<p align=\"justify\">Tretji oddelek, za na\u0161e bralce vsekakor najbolj zanimiv, je bila Prva srbsko-slovenska konferenca \u2013 Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji: etnolo\u0161ka raziskovanja identitete in pogled na stanje v poklicu, katera je zbrala kolege iz Slovenije in Srbije, in je rezultat bilateralnega znanstvenega sodelovanja med Etnografskim in\u0161titutom SANU in In\u0161titutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU (o \u010demer smo \u017ee pisali v prej\u0161njih \u0161tevilkah Biltena).Predstavljeni so prispevki o vpra\u0161anjih zgodovine etnologije v Srbiji in Sloveniji (dr. Ingrid Slavec Gradi\u0161nik, dr. Jurij Fikfak), glasbene kulture (mag. Anica Sabo, dr. Mladena Preli\u0107, mag. Ivan \u0110or\u0111evi\u0107, mag. Sr\u0111an Radovi\u0107), o organiziranju emigrantov (dr. Mojca Ravnik, Sa\u0161a Poljak Isteni\u010d, mag. Mirjana Pavlovi\u0107), o pou\u010devanju vizualne etnografije (dr. Na\u0161ko Kri\u017enar), o Srbih v Sloveniji (mag. Milina Ivanovi\u0107 Bari\u0161i\u0107, dr. Jadranka \u0110or\u0111evi\u0107, dr. Dragana Radoji\u010di\u0107), o jugonostalgiji Srbov in Slovencev (dr. Lada Stevanovi\u0107), ter o zbrisanih (mag. Marta Stoji\u0107). Zelo opa\u017een je bil prispevek \u010dlanice na\u0161ega Dru\u0161tva, mag. Anice Sabo, skladateljice in glasbenega teoretika, izredne profesorice na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, ki nam je, z audio prezentacijo, govorila o Slovenskih skladateljih v Srbiji \u2013 Davorinu Jenku, Mihovilu Logaru in Zlatanu Vaudi, ki so, vsak na svoj na\u010din utrdili vzpostavitev kulturnih povezav med Slovenijo in Srbijo, ki traja do danes. Poleg primarnega skladbeni\u0161kega ustvarjanja, name je nakazala tudi druge vidike njihovega anga\u017eiranja, kot so delovanje s pevskim zborom, razli\u010dne oblike pedago\u0161kega delovanja, ter obse\u017eno organizacijsko-dru\u017ebeno delo.<\/p>\n<p align=\"justify\">Davorina Jenka, skladatelja in dirigenta, Slovenca s panslovanskimi prepri\u010danji, ki je \u0161tirideset let \u017eivel in ustvarjal v Beogradu in Pan\u010devu, je predstavila dr. Mladena Preli\u0107, s poster-prezentacijo Kako pomnimo Davorina Jenka. Seznanila nas je z oblikami v katerih se Davorin Jenko in njegovo delo do dana\u0161njih dni pomnijo v Srbiji in Sloveniji: spomeniki, ki so postavljeni v njegovo \u010dast, zaznamovanje obletnic, poimenovanje \u0161ol in ulic z Jenkovim imenom, pa tudi popularnost in recepcija njegovega glasbenega dela. Med drugim je on skladatelj prve slovenske in prve srbske himne \u2013 Naprej zastava Slave in Bo\u017ee pravde.<\/p>\n<p align=\"justify\">Kot rezultat terenskih raziskav Sa\u0161e Poljak Isteni\u010d in dr. Mojce Ravnik, ki se sta leta 2008 mudili v Beogradu in se pogovarjali s \u010dlani Dru\u0161tva &#8222;Sava&#8220; ter njihovimi dru\u017einami, sta nastali znanstveni nalogi Pomen dru\u0161tev za izseljence \u2013 Dru\u0161tvo Slovencev Sava, Beograd in Pogled v malo znana poglavlja iz \u017eivljenja Slovencev v Srbiji. V prvi nalogi Sa\u0161a Poljak Isteni\u010d govori o pomenu Dru\u0161tva Sava za ohranjanje identitete (slovenski jezik in kultura, kulturnoumetni\u0161ko ustvarjanje, izobrazba), pa tudi o zelo aktivnem delu \u010dlanov na ustanovitvi nacionalnega sveta Slovencev v Srbiji.<\/p>\n<p align=\"justify\">Prispevek dr. Mojce Ravnik ima dva dela. V prvem govori o otrocih iz Prekmurja, ki so s svojimi dru\u017einami bili zaprti v taboru \u0160arvar na Mad\u017earskem med II. svetovno vojno. Osvobodila jih je Srbska pravoslavna ob\u010dina iz Novega Sada in jih nastanila pri dru\u017einah v razli\u010dnih vaseh v Ba\u010dki, kjer so bili, vse do konca vojne. Drugi del, napisan po bivanju v Beogradu, je o posameznikih in njihovih dru\u017einah v Beogradu od I. svetovne vojne do danes, kjer je predstavljen del\u010dek izjemno \u017eivopisnih motivov \u2013 od na\u010dina naseljevanja, integracije v novo okolje, adaptacije, finan\u010dnega pre\u017eivljanja, vzpostavitve socialnega omre\u017eja, vse do odnosa do krajev v Sloveniji, v katerih so njihove korenine. Nalogi sta ponazorjeni s fotografijami, ki dopolnjujejo predstavitev o \u017eivljenju Slovencev v Srbiji.<\/p>\n<p align=\"justify\">Poleg dela v sekcijah z znanstvenimi in strokovnimi prezentacijami, so si udele\u017eenci Konference in obiskovalci Muzeja ogledali razstavo publikacij iz knji\u017eni\u010dnega sklada Etnografskega in\u0161tituta SANU in knjige ter filme in digitalne natise Muzeja v Sirogojnu avtorice Biljane Milenkovi\u0107-Vukovi\u0107, etnologinje in vi\u0161je bibliotekarke Etnografskega in\u0161tituta SANU. V rusti\u010dnem ambientu Rastlinske lekarne, enem od centralnih objektov Muzeja, okra\u0161enem z ro\u010dnimi deli, ki so lastni\u0161tvo Muzeja na odprtem prostoru (kot so posebne majhne preproge, preslice, tkani rob\u010dki, vretena, \u017elice, posode in drugi predmeti za vsakdanjo uporabo) so bile razstavljene publikacije.<\/p>\n<p align=\"justify\">Poleg glavne razstave publikacij Etnografskega in\u0161tituta SANU sta bili \u0161e dve tematsko- razstavni celici, ki sta bili v soglasju s koncepcijo Konference: celotna tiskana produkcija srbsko-bolgarskega znanstvenega sodelovanja in natisi o Slovencih v Srbiji\/Srbih v Sloveniji. Iz vitrine s slovenskimi in srbskimi publikacijami posebno poudarjamo: Biltene dru\u0161tva Slovencev v Srbiji, monografije Slovenci v Beogradu, Slovenci glasbeniki v Ni\u0161u in okolici, \u0160tiri matere ena ljubezen, potem priloge iz serijskih publikacij (Slovenci v Beli Crkvi, Valjevci in Slovenci&#8230;). Srbsko ustvarjalstvo v Sloveniji je bilo predstavljeno s \u010dasopisoma Mostovi in Besede ter z monografijo Panorama srpske knji\u017eevne re\u010di u Sloveniji.<\/p>\n<p align=\"justify\">Prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci \u2013 Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji bodo objavljeni v strokovni reviji Traditiones, v zalo\u017ebi In\u0161tituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.<\/p>\n<p align=\"justify\">Biljana Milenkovi\u0107 Vukovi\u0107<\/p>\n<p align=\"justify\">Prevedla: Sne\u017eana Gor\u0161ek in Marko Had\u017ei\u0107<a href=\"https:\/\/slovenci.rs\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Srbisloveniji.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-thumbnail wp-image-510\" title=\"Srbisloveniji\" src=\"https:\/\/slovenci.rs\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/Srbisloveniji-150x150.jpg\" alt=\"\" width=\"150\" height=\"150\" \/><\/a><\/p>\n<p align=\"justify\">\u00a0<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V Etnografskem muzeju v Beogradu sta 5. oktobra 2011 predstavljena zbornik in monografija Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji; Traditiones 39\/1 (2010), \u010digar urednice so: Ingrid Slavec Gradi\u0161nik in Dragana Radoji\u010di\u0107. V Zborniku so zbrani prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci: Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji leta 2009. Knjiga je objavljena v okviru [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-383","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/383","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=383"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/383\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":511,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/383\/revisions\/511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=383"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=383"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/slovenci.rs\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=383"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}