Slovenika X (2024) 25-38
Naučni članak
UDK: 821.163.6.09-31 Левстик Ф.
821.163.41.09-1:398
Primljeno / Prejeto / Received: 26. 06. 2024.
Prihvaćeno / Sprejeto / Accepted: 16. 12. 2024.
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)
DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2024.10.1.1
Aleksander Bjelčević
Univerzitet u Ljubljani
Filozofski fakultet
Slovenija
aleksander.bjelcevic@ff.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0003-3374-4455
Martin Krpan i Marko Kraljević
Sažetak: Levstikov Martin Krpan (1858) nije napisan sa ciljem da bude dečja priča, nego politička satira o austrijskom caru i vladi. Naizgled bajkovita priča je u stvari alegorija, a pojavila su se mnoga tumačenja u kojima se izbegava enigma u vezi s tim zašto je glavni junak Martin smešan. J. Martinović je 1970. napisao da je tekst parodija na Cegnarovu poemu Pegam i Lambergar. Ovo tumačenje razrešava enigmu, ali nailazi na drugi problem: Levstik je neke motive pozajmio iz pesama o Marku Kraljeviću; ali ako je tekst parodija, mogao bi ujedno da parodira i markovsku epiku, što Levstik nikada ne bi učinio. Šta je Levstik pozajmio i da li je tekst zaista parodija? Na ovo poslednje pitanje se odgovara uz pomoć Koljevićeve i Deretićeve teze da je Marko najveći komički lik srpske epike
Ključne reči: parodija, satira, karakterizacija, slovenačka književnost, srpska epika
Aleksander Bjelčevič
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta Slovenija
aleksander.bjelcevic@ff.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0003-3374-4455
MARTIN KRPAN IN MARKO KRALJEVIĆ
Povzetek: Levstikov Martin Krpan (1858) ni nastal kot otroška pripovedka, ampak kot politična satira na avstrijskega cesarja in vlado. Na videz fantazijska zgodba je alegorija, ki je doživela številne interpretacije, ki pa so se večinoma ognile enigmi, zakaj je v satiri smešen tudi glavni junak Martin. J. Martinović je 1970 predlagal, da je tekst parodija na Cegnarjevo pesnitev Pegam in Lambergar. Ta interpretacija enigmo reši, trči pa na drug problem: Levstik si je motive sposojal iz pesmi o Marku Kraljeviću in če je tekst parodija, bi lahko osmešil tudi markovsko epiko, česar pa Levstik ne bi naredil. Kaj si je Levstik sposodil in ali je besedilo res parodija? Zadnje vprašanje rešujem s pomočjo Koljevićeve in Deretićeve teze, da je Marko najbolj komičn lik srbske epike.
Ključne besede: parodija, satira, karakterizacija, slovenska književnost, srbska epika
Aleksander Bjelčevič
University of Ljubljana
Faculty of Philosophy
Slovenija
aleksander.bjelcevic@ff.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0003-3374-4455
MARTIN KRPAN AND MARKO KRALJEVIĆ
Abstract: Martin Krpan by Fran Levstik (1858) was not initially designed as a children’s story, but rather as a political satire on the Austrian emperor and the government. The apparently fantasy story is an allegory and it has been the subject of many interpretations, which have mostly failed to explain the enigma why the main character Martin is also a comical character. J. Martinović suggested in 1970 that the text was a parody of Cegnar’s poem Pegam in Lambergar. This interpretation solves the enigma, but runs into another problem: Levstik borrowed many motifs from epic poems about Marko Kraljević, and if the text is a parody, it is reasonable to assume that he also made fun of the Serbian epic hero, which Levstik would not have done. What did Levstik borrow and is the text really a parody? We approach the last question relying on the help of Koljević’s and Deretić’s hypothesis that Marko is the most comical character of Serbian epic poetry.
Keywords: satire, parody, characterization, Slovene literature, Serbian epic
Српски језик 
Slovenščina