DARKO ILIN, WIKISOURCE PLATFORMA KAO BIBLIOTEKA SLOVENAČKE KNJIŽEVNOSTI I KULTURE

Slovenika IX (2023) 195-211
Naučni članak
UDK: 930.85:004.9(497.4)
316.42:004(497.4)
Primljeno / Prejeto / Received: 28. 06. 2023.
Prihvaćeno / Sprejeto / Accepted: 23. 11. 2023.
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)

DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2023.9.1.8

 

 

Darko Ilin
Univerzitet u Novoj Gorici
Istraživački centar za humanistiku
Slovenija
darko.ilin@ung.si

Wikisource platforma kao biblioteka slovenačke književnosti i culture

Sažetak: Cilj ovog rada je da predstavi projekat Wikisource u kontekstu slovenačke kulture i književnosti. Značaj digitalizacije i digitalne humanistike u savremenom društvu veoma je naglašen. Sve više pažnje se pridaje transformisanju štampanog teksta u digitalnu građu, čime bi se demokratizovao pristup bogatstvu baštine jedne kulture. Promenom medija i književni tekstovi menjaju svoj ontološki status, čime se usložnjava proces čitanja zbog postepenog napuštanja kulture štampane knjige, a što značajno obeležava savremenu čitalačku zajednicu. Zato je projekat Mirana Hladnika veoma važan za razumevanje čitanja u digitalnom okruženju jer za cilj ima kreiranje jedinstvene biblioteke slovenačke književnosti na internetu, ali i za omogućavanje korisnicima i korisnicama da se susretnu sa tekstualnom građom koja nije poznata ili se ne nalazi u kanonu kulturnih tekstova. Integrativni pristup Mirana Hladnika, koji je u ovaj projekat uključio i studente ljubljanske slovenistike, pokazao se kao uspešan. Ovaj rad nastoji da osvetli različite aspekte nastajanja i značaja Vikizvornika, kao platforme slovenačke kulture i književnosti, kao i pitanja koja su se pojavila tokom njegovog nastanka.

Ključne reči: Vikizvornik, Miran Hladnik, digitalizacija, tekstualnost, kulturna baština

 

Darko Ilin
Univerza v Novi Gorici
Raziskovalni center za humanistiko
Slovenija
darko.ilin@ung.si

WIKISOURCE PLATFORMA KOT KNJIŽNICA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI IN KULTURE

Povzetek: Namen tega prispevka je predstavitev projekta Wikisource, v kontekstu slovenske kulture in književnosti. Pomen digitalizacije in digitalne humanistike je v sodobni družbi zelo poudarjen. Vedno več pozornosti se namenja pretvarjanju tiskanih besedil v digitalno gradivo, s čimer bi se demokratiziral dostop do bogastva izročila določene kulture. S spremembo medija, tudi literarna besedila spremenijo svoj ontološki status, s čimer se stopnjuje proces branja, zaradi postopnega zapuščanja kulture tiskane knjige, kar pomembno zaznamuje sodobno bralno skupnost. Zato je projekt Mirana Hladnika zelo pomemben za razumevanje branja v digitalnem okolju, saj je njegov namen ustvarjanje edinstvene knjižnice slovenske književnosti na spletu, obenem pa uporabnicam in uporabnikom omogoča, da se srečajo z besedilnim gradivom, ki ni znano, ali se ne nahaja v kanonu kulturnih besedil. Integrativni pristop Mirana Hladnika, ki je v ta projekt vključil tudi študente ljubljanske slovenistike, se je izkazal kot zelo uspešen. Pričujoči prispevek ima namen razsvetliti različne vidike nastajanja in pomena Vikivira, kot platforme slovenske kulture in književnosti, ter vprašanja, ki so se pojavila med njegovim nastanko.

Ključne besede: Vikivir, Miran Hladnik, digitalizacija, besedilnost, kulturno izročilo

 

Darko Ilin
University of Nova Gorica
Research Centre for Humanities
Slovenia
darko.ilin@ung.si

THE WIKISOURCE PLATFORM AS A LIBRARY OF SLOVENE CULTURE AND LITERATURE

Abstract: The aim of this paper is to present the Wikisource project in the context of the Slovene culture and literature. The significance of digitization and digital humanities is emphasized in contemporary society, more and more attention is given to the transformation of printed text into digital material in order to democratize access to numerous resources of a culture’s heritage. By changing the media, literary texts change their ontological status, making the reading process more complicated due to the gradual abandonment of the printed book culture, which is an important hallmark of contemporary reading practices. That is why Miran Hladnik’s project, which aims to create a unique library of Slovenian literature on the Internet, is very important for understanding reading in a digital environment, but also for enabling users to encounter textual material that is unknown or not found in the canon of cultural texts. The integrative approach of Miran Hladnik, who also included students of Slovene studies at the University of Ljubljana in this project, proved to be successful. This paper tries to shed light on various aspects of the creation and importance of the Wikisource a platform of Slovenian culture and literature, as well as on the questions that came up in the process of its making.

Keywords: Wikisource, Miran Hladnik, digitization, textuality, cultural heritage