Dijana Lukić, »Drugega skoraj ne ostaja, ko zapustiti milo domovino in si drugje domovja iskati« ali kratek pregled migracijskih tokov Slovencev v Vojvodino

Slovenika III (2017) 35-57
Originalen znanstveni članek
UDK: 314.15-026.48(=163.6)(497.113)”19”
Teksti primljen za objavljivanje 23. 11. 2017.
Besedilo sprejeto za objavo 23. 11. 2017
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)

DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2017.3.1.2

Dijana Lukić
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Slovenija
dijana.lukic@gmail.com

»Drugega skoraj ne ostaja, ko zapustiti milo domovino in si drugje domovja iskati« ali kratek pregled migracijskih tokov Slovencev v Vojvodino

Povzetek: Migracije so bile in vedno bodo neizogiben del osebnih in kolektivnih življenj. V naravi ljudi je, da migrirajo, pa naj si bo to del zavednega ali nezavednega procesa, posledica načrtovanih ali nenačrtovanih politik, socio-ekonomskega razvoja ali drugih lastnosti okolja, ali pa preprosto rezultat nekih osebnih potreb in želja posameznika. Vojvodina je bila od nekdaj privlačen prostor za naseljevanje in prepletanje različnih etničnih skupin in del te demografske pestrosti, ki se danes kaže v obliki večpripadnosti in transnacionalni identifikaciji, so (bili) tudi Slovenci. Pričujoči prispevek je del obsežnejše zgodovinsko-etnološke obravnave Slovencev v Vojvodini, ki je nastala na podlagi terenskega dela avtorice v Novem Sadu od oktobra 2007 do februarja 2008 in je v celoti objavljena v diplomskem delu »Slovenci v Vojvodini: društvo Slovencev »Kredarica« v Novem Sadu« (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2009). Avtorica v prispevku prikaže zgodovino naseljevanja Slovencev v Vojvodino od konca 19. stoletja do leta 1981, s posebnim poudarkom na dveh vzajemnih procesih, agrarni reformi in kolonizaciji, ki sta zaslužni za slovenski delež med vojvodinskim prebivalstvom, pri čemer posebej izpostavlja drobce etnoloških pričevanj iz osebnih zgodb ljudi, ki razkrivajo vzgibe in vzroke za izseljevanje iz domovine.

Ključne besede: migracije, izseljenci, kolonizacija, agrarna reforma, Slovenci v Vojvodini

 

Dijana Lukić
Univerzitet u Ljubljani
Filozofski fakultet
Slovenija
dijana.lukic@gmail.com

„Skoro da nema druge, nego napustiti milu domovinu i tražiti drugde dom“ ili kratak pregled migracionih tokova Slovenaca u Vojvodini

Sažetak: Migracije su bile i zauvek ostaju neizbežan deo ličnog i kolektivnog života. U ljudskoj je prirodi težnja za migracijom, bilo kao deo svesnog ili nesvesnog procesa, posledica planiranih ili neplaniranih politika, socio-ekonomskog razvoja ili drugih karakteristika sredine, bilo prosto kao rezultat određenih ličnih potreba i želja pojedinca. Vojvodina je oduvek bila privlačna teritorija za naseljavanje i prožimanje različitih etničkih grupa, i deo tog demografskog bogatstva, koje se danas pokazuje u obliku multipripadnosti i transnacionalne identifikacije, bili su i jesu takođe Slovenci. Ovaj tekst predstavlja deo obimnije istorijsko-etnološke obrade Slovenaca u Vojvodini, koja je nastala na osnovu autorkinog terenskog rada u Novom Sadu, u periodu od oktobra 2007. do februara 2008. godine, i bila je u celini objavljena u diplomskom radu „Slovenci v Vojvodini: društvo Slovencev ’Kredarica’ v Novem Sadu“ (Odeljenje za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Univerziteta u Ljubljani, 2009). Autorka prikazuje istoriju naseljavanja Slovenaca u Vojvodini od kraja 19. veka do 1981. godine, stavljajući poseban akcenat na dva uzajamna procesa – agrarnu reformu i kolonizaciju, koji su zaslužni za slovenački udeo među vojvođanskim stanovništvom, pri čemu naročito ističe fragmente etnoloških svedočanstava iz privatnih priča pojedinaca, koje otkrivaju motive i uzroke emigracije iz zavičaja.

Ključne reči: migracije, iseljenici, kolonizacija, agrarna reforma, Slovenci u Vojvodini

 

Dijana Lukić
University of Ljubljana
Faculty of Philosophy
Slovenia
dijana.lukic@gmail.com

“There is almost no other choice but to leave the beloved fatherland and seek for another homeland”: a brief overview of the influx of Slovenian immigrants in Vojvodina

Abstract: Migrations have been and will forever remain an inevitable part of personal and collective life. The desire for migration is rooted in human nature – be it part of a conscious or unconscious process, a consequence of planned or unplanned policies, socio-economic development or other characteristics of the environment, or rather a result of some personal needs and desires of an individual. Vojvodina has always been an attractive territory for settlement and interweaving of various ethnic groups, and Slovenians have also been part of this demographic richness, which is today reflected in multiple ethnic affiliations and transnational identification. This paper is part of a more extensive historical and ethnological study on Slovenians in Vojvodina, based on the author’s field research conducted in Novi Sad, between October 2007 and February 2008. The complete study was presented in the graduation thesis Slovenians in Vojvodina: Slovenians’ Association Kredarica in Novi Sad (Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Philosophy, University of Ljubljana, 2009). The author traces the history of the settlement of Slovenians in Vojvodina from the late 19^th century until 1981, putting special emphasis on two inter-related processes – the agrarian reform and colonization, which largely explain the share of Slovenians in the population of Vojvodina. In this context, special attention is paid to the fragments of ethnological testimonies extracted from private stories of individuals which reveal the motives and causes of emigration from their homeland.

Keywords: migrations, emigrants, colonization, agrarian reform, Slovenians in Vojvodina