MARIJA MITROVIĆ, RECEPCIJA SCENSKO-MUZIČKIH OBRADA „HLAPCA JERNEJA“

Slovenika VI (2020) 9-23
Naučni članak
UDK: 792.091:821.163.6-32
821.163.6.09-32 Цанкар И.
Primljeno / Prejeto: 20. 06. 2020.
Prihvaćeno / Sprejeto: 04. 12. 2020.
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)

DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2020.6.1.1

 

Marija Mitrović
Univerzitet u Trstu
Italija
marmitrovic41@gmail.com

Recepcija scensko-muzičkih obrada „Hlapca Jerneja“

Sažetak: Povodom stogodišnjice Cankareve smrti Mitja Gobec je objavio bibliografiju muzičkih obrada Cankarevih pesama, proze i drame. U dugačkom spisku raznovrsnih muzičkih obrada dela ovog plodnog autora zabeležene su i dve opere nastale na temelju teksta pripovetke „Hlapec Jernej in njegova pravica“: prva je iz 1932. godine i njen autor je češki kompozitor Mahovski (Mahowsky), a druga je iz godine 1936. i njen autor je Matija Bravničar. Iz drugih izvora, međutim, saznajemo da postoje još tri scensko-muzičke obrade priče o slugi Jerneju, koje ovde nisu spomenute: Antun Dobronić je oratorij komponovao 1946, Krešimir Fribec 1951, dok je Nikola Hercigonja 1978–1980. godine komponovao operu pasiju u četiri čina. Imala je dve premijere: godine 1984. izvedena je u Beogradu kao pasija, a 1987. u Mariboru kao opera. Cilj ovog rada je filološko prikupljanje podataka o recepciji gotovo zaboravljenih scensko-muzičkih obrada najpoznatije Cankareve priče.

Ključne reči: muzičke obrade, „Sluga Jernej i njegovo pravo“, recepcija

 

Marija Mitrović
Univerza v Trstu
Italia
marmitrovic41@gmail.com

RECEPCIJA SCENSKO-GLASBENIH PREDELAV »HLAPCA JERNEJA«

Povzetek: Ob stoletnici Cankarjeve smrti je Mitja Gobec objavil bibliografijo glasbenih predelav Cankarjevih pesmi, proznih in dramskih besedil. Na dolgem seznamu najrazličnejših glasbenih predelav del tega plodnega pisatelja sta navedeni tudi dve operi, nastali na podlagi povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Prva je iz leta 1932, njen avtor je češki skladatelj Mahowsky, avtor predelave iz leta 1936 pa je Matija Bravničar. Na podlagi nekaterih drugih virov pa je dvema scensko–glasbenima predelavama treba dodati še tri opere, ki jih seznam ne omenja: Antun Dobronić je oratorij zložil leta 1946, Krešimir Fribec leta 1951, opera pasijon v štirih dejanjih Nikole Hercigonje pa je nastajala več let (1978–1980) in doživela dvakratno premiero: v Beogradu je bila leta 1984 postavljena kot pasijon, v Mariboru leta 1987 pa kot opera. Cilj te obravnave je filološko zbiranje podatkov o recepciji skoraj pozabljenih scensko-glasbenih predelav najbolj znane Cankarjeve zgodbe.

Ključne besede: glasbene predelave, »Hlapec Jernej in njegova pravica«, recepcija

 

Marija Mitrović
University of Trieste
Italy
marmitrovic41@gmail.com

RECEPTION OF MUSIC-THEATRE PERFORMANCES OF THE BAILIFF JERNEJ AND HIS RIGHTS

Abstract: On the occasion of the centenary of Ivan Cankar’s death, Mitja Gobec published a bibliography of musical works based on Cankar’s poems, prose and plays. In the long line of various musical interpretations of this prolific author’s work, there are two operas based on the story The Bailiff Jernej and His Rights. The first opera is by the Czech composer Mahowsky and it dates from 1932, while the other was composed in 1936 by Matija Bravničar. However, based on other sources it is known that there are three more musical interpretations of the same story about the servant Jernej that have been not mentioned in the bibliography. One is an oratory by Antun Dobronić composed in 1946, the other is an oratory by Krešimir Fribec (1951), and the last one is an opera-passion in four acts composed between 1978 and 1980 by Nikola Hercigonja. It was produced on stage twice: in 1984, in Belgrade, as a passion, and in 1987, in Maribor, as an opera. The paper seeks to present a philological reconstruction of evidence about these almost forgotten musical interpretations of Cankar’s story.

Keywords: musical interpretations, The Bailiff Jernej and His Rights, reception