Beleške o autorima / Podatki o avtorjih

 

Mag. Jelena Budimirović je diplomirala srbski jezik in književnost na Univerzi v Beogradu. Magistrirala je na programu Interkulturni študij: Primerjalni študij idej in kultur (modul Kulturna zgodovina), ki sta ga organizirala Univerza v Novi Gorici in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno se ukvarja z birokratskim stilom v času socializma v Jugoslaviji. Dela kot terminologinja in jezikovna redaktorka v Uradu za evropske integracije Vlade Republike Srbije.

Tatjana Bukvič je profesorica slovenskega jezika s književnostjo in knjižničarka. Redno je zaposlena kot učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli v Ljubljani. Od leta 2010 opravlja delo učiteljice slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji. Aktivno je sodelovala pri prenovi osnovnega šolstva v Sloveniji na prehodu iz osem- na devetletno osnovno šolanje. V času prenove je bila vodja predmetnih študijskih skupin in mentorica mladim diplomantom. Dodatno se izobražuje na področju didaktike, pedagogike in poučevanja slovenščine kot drugega/ tujega jezika.

Prof. dr Maja Đukanović diplomirala je 1986. na Filološkom fakultetu u Beogradu, gde je 1992. magistrirala sa temom iz oblasti teorije prevođenja, a 2004. doktorirala sa temom Sistem zameničkih reči u srpskom i slovenačkom jeziku. Od 1989. predaje slovenački jezik na Filološkom fakultetu u Beogradu, sada u zvanju redovnog profesora. Učestvovala je na brojnim naučnim skupovima u zemlji i inostranstvu, a u više navrata je bila na stručnim usavršavanjima. Svoja stručna interesovanja usmerila je pre svega na slovenački jezik kao strani, prevodilačku teoriju i praksu, kao i na uporedna pitanja slovenačko-srpske gramatike. Oformila je četvorogodišnje studije slovenačkog jezika i kulture na Filološkom fakultetu u Beogradu.

Mr Laura Fekonja (1982) diplomirala je 2006. na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Ljubljani, gde je 2013. i magistrirala sa temom iz oblasti jezičke didaktike. Od 2007. do 2011. predavala je na Katedri za slovenački jezik na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Zagrebu, a 2012/2013. na Univerzitetu u Klagenfurtu. Dobitnica je priznanja za posebna dostignuća u nauci koje dodeljuje Filozofski fakultet u Brnu.

Doc. dr. Karmen Kenda-Jež je znanstvena sodelavka dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik, na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici pa predava sociolingvistiko. Ukvarja se z jezikovno geografijo in narečnim slovaropisjem. Raziskuje zahodna slovenska narečja in ziljsko narečje v Kanalski dolini. Sodeluje pri projektu izdelave Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA), kjer vodi slovensko nacionalno komisijo.

 Irena Kužnik, MA, je končala dodiplomski in podiplomski študij na Oddelku za angleški jezik in književnost Filološke fakultete Univerze v Beogradu, kjer je obiskovala tudi pouk slovenskega jezika. Sedaj je v zaključnem letniku doktorskega akademskega študija, modul Jezik. V svojem študiju se znanstveno ukvarja z angleško-slovenskim, angleško- srbskim in slovensko-srbskim kontrastivnim raziskovanjem, prevodoslovjem in sociolingvistiko. Dosedanje delovne izkušnje obsegajo strokovno prevajanje in tolmačenje v/iz angleščine in slovenščine, poučevanje angleščine in slovenščine, ter lektoriranje.

 Biljana Milenković Vuković (1961), etnolog i dipl. bibliotekar savetnik. Diplomirala na Odeljenju za etnologiju i antropologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu, a u Biblioteci Etnografskog instituta SANU radi na poslovima iz bibliotečko-informacione delatnosti. Priređuje personalne i tematske bibliografije, izložbe. Objavljuje naučne i stručne radove iz bibliotekarstva i etnologije. Dobitnik je nagrade „Marija Ilić Agapova“ za najboljeg bibliotekara grada Beograda (2014). Glavni i odgovorni urednik Biltena Društva Slovenaca „Sava“ u Beogradu (2011 – 2014), a od 2015. godine je glavni i odgovorni urednik časopisa Slovenika: časopisa za kulturu, nauku i obrazovanje u izdanju Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbiji. Rukovodilac je projekta Znameniti Slovenci u Beogradu.

Prof. dr Sofija Miloradović (rođ. Rakić, 1963), naučni savetnik Instituta za srpski jezik SANU i redovni profesor na Filozofskiom fakultetu Univerziteta u Nišu. Diplomirala je (1987), magistrirala (1991) i doktorirala (2001) na Filozofskom fakultetu u Novom Sadu. U svom naučnom radu bavi se, radeći na dijalekatskom korpusu, fonologijom, morfologijom, sintaksom i semantikom, leksikologijom, a ima i više radova iz oblasti etnolingvistike. U domaćim i stranim naučnim časopisima objavljeno joj je oko stotinu autorskih radova, lingvističkih karata i kritičkih prikaza.

Prof. dr Saša Moderc je vanredni profesor Filološkog fakulteta Univerziteta u Beogradu. Predaje frazeologiju italijanskog jezika, kontrastivnu analizu italijanskog i srpskog i prevođenje na italijanski jezik. Doktorirao je iz oblasti lingvistike, s temom o italijanskim relativnim vremenima. Uže oblasti interesovanja su teorija prevođenja i korpusna lingvistika; u okviru ove oblasti izrađuje korpus paralelnih tekstova koji sadrži srpska književna dela i njihove prevode na italijanski i obratno, italijanska dela i njihove prevode na srpski ili srpsko-hrvatski. Autor je gramatike italijanskog jezika i više udžbenika za učenje italijanskog.

Dr. Mojca Nidorfer Šiškovič je vodja programa Slovenščina na tujih univerzah na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja pa se tudi s pragmatičnim jezikoslovjem, teorijo diskurza, žanrsko analizo in poslovno komunikacijo, zlasti e-pismi. S prispevki redno sodeluje na znanstvenih konferencah doma in v tujini ter ima več objav v slovenskih in mednarodnih publikacijah, predavala je na univerzah v Pragi, Katovicah in Bielskem Białi, Beogradu, Clevelandu ter Lizboni. Uspešno skrbi za promocijo slovenistične znanosti in slovenske kulture po svetu, med drugim z vodenjem mednarodnih projektov Svetovni dnevi programa Slovenščina na tujih univerzah.

 Tamara Poletan je studentkinja master studija na Filološkom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Njeno istraživačko zanimanje je usmereno ka komparativnoj analizi srpskog i slovenačkog jezika, koja se prevashodno tiče teorije prevođenja, zatim ka sociolingvistici i međukulturnom dijalogu. Učestvuje na različitim projektima koji za cilj imaju promovisanje slovenačkog jezika, književnosti i kulture.

Dr Mladena Prelić (1961), viši naučni saradnik Etnografskog instituta SANU. Diplomirala je, magistrirala i doktorirala na Odeljenju za etnologiju (i antropologiju) Filozofskog fakulteta u Beogradu. Bavi se problemima etničkog identiteta i etničkih manjina u Srbiji i regionu. Tokom 1990-ih godina obavljala je opsežna terenska istraživanja etničkog identiteta među Srbima u Mađarskoj. Doktorat je odbranila na temu Etnički identitet: Srbi u Budimpešti i okolini. U periodu 2011–2016 rukovodi projektom Etnografskog instituta SANU Multietnicitet, multikulturalnost, migracije: savremeni procesi. Autor je dve monografije: Srbi u selu Lovri u Mađarskoj tokom XX veka, Izdan, Budimpešta, 1995, i (N) i ovde (n)i tamo: etnički identitet Srba u Mađarskoj na kraju XX veka, Posebna izdanja 64, Etnografski institut SANU, Beograd, 2008, kao i više naučnih radova.

Dr. Milena Spremo (1978) se je po končani gimnaziji v Kamniku vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala in pridobila strokovni naslov diplomirana filozofinja in profesorica geografije. Podiplomski študij je nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za filozofijo in leta 2007 pridobila znanstveni naslov magistrica znanosti s področja ontologije in metafizike. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo in si pridobila znanstveni naziv doktorica znanosti.

Dr. Tanja Tomazin (1987) je diplomirala iz primerjalne književnosti (2010) in doktorirala iz literarnih znanosti (2014) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več let je opravljala delo voditeljice in novinarke na RTV Slovenija. Danes aktivno deluje kot pisateljica strokovnih, poljudnoznanstvenih in umetniških besedil, lektorica slovenskega jezika ter prevajalka. Zaposlena je kot sekretarka v Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine v Beogradu. V svojem raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na slovensko in srbsko književnost 2. polovice 20. stoletja, pri čemer združuje literarnozgodovinski, literarnoteoretični in sociološko-kulturološki vidik.

Dr Jasna Vlajić-Popović je naučni savetnik u Institutu za srpski jezik SANU (zaposlena od 1983) na projektu „Etimološka istraživanja srpskog jezika i izrada Etimološkog rečnika srpskog jezika“. Bavi se srpskom etimologijom u njenom slovenskom i balkanskom kontekstu, kako domaćom leksikom tako i pozajmljenicama (naročito grecizmima), u studijama posvećenim pojedinim rečima kao i leksičkim grupama. Autor je više stotina odrednica etimološkog rečnika, dve monografije i preko stotinu članaka i prikaza u domaćim i stranim časopisima i tematskim zbornicima.

 Rut Zlobec (1963) je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer slovenski in srbohrvaški jezik s književnostima. Štiri leta je poučevala slovenščino na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu, od leta 1992 je zaposlena na OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah, ki je UNESCO SREDIŠČE za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino. Ima naziv svetovalka. V šol. l. 2007 do 2009 je poučevala slovenščino v društvih Slovencev v Beogradu in Nišu (3 leta), v Novem Sadu, Subotici, Kragujevcu in Kruševcu (2 leti). Od šol. l. 2012/13 poučuje slovenščino v društvih Slovencev v Novem Sadu, Subotici, Rumi, Vršcu in Gudurici. Kot članica Društva za varovanje materinščine Maks Pleteršnik v Pišecah vodi sekcijo za stike s Slovenci po svetu in projekt Moja hiša je tvoj dom, ki Slovencem po svetu omogoča brezplačno bivanje v Pleteršnikovi zidanici.

Dr. Janja Žitnik Serafin je leta 1981 diplomirala iz angleškega in nemškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 magistrirala iz ameriške književnosti in leta 1992 doktorirala iz literarnih znanosti. Od leta 1982 je redno zaposlena na ZRC SAZU, v letih 1982–85 kot strokovna delavka na Inštitutu za slovenski jezik, od 1985 dalje pa kot raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije. Področja njenega znanstvenega delovanja so: slovensko izseljenstvo, priseljenstvo v Sloveniji, literarna in kulturna zgodovina izseljenstva/priseljenstva. Je avtorica več monografskih publikacij in znanstvenih člankov ter vodja znanstveno-raziskovalnih projektov.