Slovenika VIII (2022) 205-221
Pregledni rad
UDK: 821.163.6.09.31 Бојету Б.
Primljeno / Prejeto / Received: 12. 04. 2022.
Prihvaćeno / Sprejeto / Accepted: 07. 12. 2022.
Članak (PDF) | Članek (PDF) | Paper (PDF)
DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2022.8.1.9
Janja Vollmaier Lubej
Univerza na Dunaju
Fakulteta za filološke in kulturne študije
Inštitut za slavistiko
Avstrija
janja.v@windowslive.com
Tema ujetosti in brezizhodnosti v romanih Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1995) Berte Bojetu
Povzetek: Prispevek predstavlja temo ujetosti in brezizhodnosti, kot ju dojemajo osrednje literarne osebe antiutopičnih romanov Filio ni doma in Ptičja hiša, in sicer glede na njihovo družbeno opredeljenost. V obeh literarnih delih so s samosvojo lirsko pisavo ene osrednjih slovenskih sodobnih pisateljic Berte Bojetu poudarjeni motivi grotesknosti, grozljivosti, absurdnosti in totalitarnosti, zato članek izpostavlja posameznikova tesnobna doživljanja v brezizhodnem položaju, ko prevladuje popolna odsotnost humanizma v njegovem najširšem pomenu. Poudarjen je položaj ženske v družbi, saj predstavlja eno od izhodišč, bistvenih za razumevanje obeh literarnih besedil. Prispevek se s posebno naslonitvijo na izbrana romana osredinja na zapleteno usodo, kot jo doživljajo literarne osebe v nedoločljivi časovnoprostorski koordinati. Poudarjena so doživljanja osrednjih literarnih oseb, ki so analizirana glede na avtoričino avtopoetiko, odnos med posameznikom in družbo (skupnostjo) in notranje delovanje literarnih oseb.
Ključne besede: slovenska književnost, Berta Bojetu, Filio ni doma, Ptičja hiša, antiutopični roman, posameznik in družba, ujetost, brezizhodnost
Janja Vollmaier Lubej
Univerzitet u Beču
Fakultet za filološke i kulturne studuje
Institut za slavistiku
Austrija
janja.v@windowslive.com
TEMA ZAROBLJENOSTI I BEZIZLAZNOSTI U ROMANIMA FILIO NI DOMA (1990) I PTIČJA HIŠA (1995) BERTE BOJETU
Sažetak: U članku se obrađuje tema zarobljenosti i bezizlaznosti, odnosno kako zarobljenost i bezizlaznost doživljavaju glavni književni likovi antiutopijskih romana Filio ni doma i Ptičja hiša, i to s obzirom na njihovo društveno opredeljenje. U oba književna dela, napisana karakterističnim lirskim pismom jedne od glavnih slovenačkih savremenih književnica, Berte Bojetu, naglašeni su motivi grotesknosti, jezovitosti, apsurdnosti i totalitarnosti. Zbog toga se u članku naglašava teskobno doživljavanje pojedinca u bezizlaznom položaju, kada prevladava potpuno odsustvo humanizma u njegovom najširem značenju. Naglašen je položaj žene u društvu, pošto su ova polazišta suštinska za razumevanje oba književna teksta. Članak se posebnim oslanjanjem na izabrane romane usmerava na komplikovanu sudbinu koju doživljavaju književni likovi u neodredivim vremenskim i prostornim koordinatama. Naglašena su doživljavanja centralnih književnih likova, koji su analizirani s obzirom na autopoetiku autorke, odnos između pojedinca i društva (zajednice) i unutrašnje delovanje književnih likova.
Ključne reči: slovenačka književnost, Berta Bojetu, Filio ni doma, Ptičja hiša, antiutopijski roman, pojedinac i društvo, zarobljenost, bezizlaznost
Janja Vollmaier Lubej
University of Vienna
Faculty of Philological and Cultural Studies
Institute for Slavic Studies
Austria
janja.v@windowslive.com
THE THEME OF ENTRAPMENT AND HOPELESSNESS IN THE NOVELS FILIO NI DOMA (1990) AND PTIČJA HIŠA (1995) BY BERTA BOJETU
The paper discusses the theme of entrapment and hopelessness of an individual in modern times, as perceived by the central literary characters in the novels Filio ni doma [Filio is not at Home] and Ptičja hiša [Bird’s House], based on their social determination. Both novels emphasize the motifs of grotesque, horror, absurdity etc.; therefore, the paper highlights an individual’s experience of anxiety in a hopeless situation dominated by the absence of humanism in its broadest sense. The social position of women is highlighted, as these baselines are crucial to the understanding of the two literary texts. By particularly referring to the chosen novels, the paper focuses on an individual’s complicated and seemingly endless fate as experienced by the literary characters in an undefinable time-place coordinate. The emphasis is on the experience by the central literary characters in the chosen contemporary novels by the renowned Slovenian writer and poet Berta Bojetu. This experience is then analyzed based on the author’s autopoetics, the relationship between an individual and society (collective) and the internal structure of the literary characters.
Keywords: Slovene literature, Berta Bojetu, Filio ni doma, Ptičja hiša, antiutopian novel, individual and society, hopelessness, entrapment
Slovenščina 
Српски језик