Od 04. do 07. novembra 2011. so v Kočevju potekale strokovne priprave za nove izvajalce dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Priprave sta organizirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod republike Slovenije za šolstvo.
Program priprav je bil sestavljen iz dveh delov, predavanj in pedagoških delavnic, ki so potekale v Kočevju, ter hospitacije pri dopolnilnem pouku slovenščine na Reki. Bili smo pri skupini odraslih nadaljevalcev in izpopolnjevalcev. Skupino poučuje Dragica Motik. Pouk je bil načrtovan in izpeljan izredno kompleksno in razgibano. Vključeval je veliko aktivnega dela in medsebojnega sodelovanja med samimi udeleženci pouka. Skozi različne oblike dela so udeleženci poskušali s pomočjo legende Ajdovska deklica ozavestiti pomen sporočilnosti slovenskega kulturnega izročila ter spoznati pokrajino in življenje tamkajšnjih ljudi. V pogovoru z udeleženci pouka smo izvedeli , da zelo radi pojejo, kar smo tudi doživeli. Pri dopolnilnem pouku z veseljem ustvarjajo tudi krajše dramske igre, ki jih potem predstavijo na prireditvah. Predlagali smo jim, da z lastnim dramskim besedilom nastopijo tudi v društvih Slovencev v Srbiji. Tam si namreč želimo poglobiti in ohranjati stike s slovenskimi učitelji in pripadniki slovenskih skupnosti v sosednjih državah.
S strokovnimi pripravami, za nas, ki poučujemo pri dopolnilnem pouku slovenščine v tujini, smo bili zelo zadovoljni,. Spoznali smo nove načine in pristope za uspešno izpeljavo učnih ur in poglobili naše znanje To je bila tudi priložnost, kot je poudarila Dragica Motik, ki nas je spodbudila k razmišljanju, „kako primerno usmerjati udeležence pouka pri učenju slovenščine, spoznavanju slovenske kulture in ohranjanju slovenstva ter jim s tem omogočiti, da na sebi najprimernejši način napredujejo v učenju in v sebi začutijo željo po stiku s slovenskim jezikom in slovenstvom. Koliko bomo izvajalci pouka pri svojem delu uspešni, bo pokazala prihodnost, ki jo sami ustvarjamo. S svojimi napori, pa se trudimo, ne le da ohranjamo zavest5 o svojem narodu in njegovi bogati kulturi, temveč tudi kot zgled, da je mirno in spoštljivo sožitje različnih mogoče.“