»Centar za regionalizam« je v sodelovanju s »Kancelarijo za ljudska i manjinska prava« Vlade Republike Srbije in AP Vojvodina organiziral okroglo mizo z naslovom »MANJE BROJNE NACIONALNE MANJINE«. Dogodek je bil posvečen predstavljanju rezultatov večmesečne raziskave o statusu, položaju in odprtih vprašanjih manj številčnih narodnih skupnosti v Srbiji. V kontekstu raziskave sta izvajalca projekta ga. Jelena Perković in g. Darko Baštovanović obiskovala Nacionalne svete češke, ukrajinske, nemške, židovske, grške, rusinske in slovenske narodne skupnosti v Srbiji. S predstavniki manjšin sta se pogovarjala o primerih dobre prakse in o težavah, s katerimi se soočajo manjšinske skupnosti.

Okrogla miza je potekala v Novem Sadu v »Galeriji Matice srpske«, 16. oktobra 2017. Otvoritveni govor je imel Aleksandar Popov, direktor Centra za regionalizem, nakar so zbrane pozdravili in predstavili svoj pogled na obravnavano tematiko Vladimir Radulović iz »Kancelarije za ljudska i manjinska prava«, Biljana Marković iz »Ministarstva za upravu i lokalnu samoupravu« in Milinka Hrćan iz »Pokrajinskog sekretarijata za upravu, propise, obrazovanje i nacionalne manjine-zajednice«. Sledil je vpogled v sam ustroj in potek raziskave, ki sta ga vsak na svoj način predstavila omenjena raziskovalca Perković in Baštovanović.

Po krajšem premoru sta zbrane nagovorila prof. dr. Jože Sivaček, predsednik NS češke narodne manjšine, in Saša Verbič, predsednik NS slovenske narodne manjšine. V svojih komplementarnih govorih sta predstavila nekaj ključnih težav, s katerimi se soočajo manj številčne manjšinske skupnosti, kot so med drugimi: zagotavljanje dovoljšnega kadra in finančne preskrbljenosti, ki bi omogočala ažurno delovanje Nacionalnih svetov; preobremenjenost z odgovarjanjem na vse večje birokratske zahteve; nesorazmerje med dolžnostmi in pravicami Nacionalnih svetov, ki izhaja iz večkrat spregledane različnosti med manjšinami posameznih narodov; in omejevanje samostojnega odločanja glede notranjega delovanja Nacionalnih svetov. Poleg tega sta Sivaček in Verbič predstavila tudi primere dobre prakse in izrazila zadovoljstvo s pozornostjo, ki jo je Center za regionalizem posvetil prav manj številčnim narodnim manjšinskim skupnostim. Udeleženci in vodje projekta so izrazili veliko zanimanje in zadovoljstvo glede samoiniciativnega povezovanja takšnih skupnosti, ki ga predstavlja Protokol o sodelovanju in razumevanju (»Protokol o saradnji i razumevanju nacionalnih saveta nacionalnih manjina«), podpisan s strani predstavnikov slovenske, nemške, češke, židovske in grške narodne manjšine v Srbiji. Uradnemu delu je sledila živahna in profesionalno vodena razprava.

Celotna raziskava je, skupaj z dogodkom v Novem Sadu, ponudila možnost, da se oglasijo tiste narodne manjšine, ki so po številu pripadnikov majhne (do 5.000 ljudi), kar vpliva na specifičnost njihovega obstajanja (obstoja) in delovanja. Slovenska manjšinska skupnost se z velikim veseljem pridružuje željam in načrtom, ki so jih izrazili organizatorji in izvajalci projekta – da je to le začetek, neke vrste uvod v obsežnejše in še bolj poglobljene raziskave na temo manj številčnih narodnih manjšin v Republiki Srbiji

Tanja Tomazin