SLOVENAČKI PISAC ALEŠ ŠTEGER NA 56.BEOGRADSKOM SAJMU KNJIGA

Gosti „Arhipelaga“

Ekskluzivni gosti izdavačke kuće „Arhipelag“ na 56. beogradskom sajmu knjiga biće portugalska književnica Lidija Žorž, čiji roman „Dok vetar zviždi kroz kranove“ izlazi iz štampe ovih dana, kao i slovenački pisac Aleš Šteger

Aleš Šteger (Ptuj, Slovenija) je ugledni slovenački pesnik, esejista i prozni pisac. Diplomirao je komparativnu književnost i nemački jezik na Filozofskomfakultetu u Ljubljani. Urednik je edicija Koda i Beletrina u Študentskoj založbi. Prevodi sa nemačkog i španskog jezika (Gotfrid Ben, Ingeborg Bahman, Peter Huhel, Pablo Neruda, Olga Orosko).

Njegova knjiga pesama Šahovnice sati (1995) osvojila je nagradu Slovenačkog sajma knjiga za najbolju prvu knjigu.Usledile su potom zbirke Kašmir (1997, Veronikina nagrada), Protuberancije (2003) i Knjiga reči (2005).

Roman Ponekad je januar usred leta (1999) koji se nedavno pojavio u prevodu na srpski inspirisan je Štegerovim putovanjem po Latinskoj Americi. Knjiga prozno-esejističkih zapisa Berlin (2007) prva je Štegerova knjiga objavljena u Srbiji i osvojila je slovenačku nagradu „Marjan Rožanc“ za esejističku knjigu godine.

Knjige Aleša Štegera prevođene su na italijanski, nemački, engleski, švedski, španski, hrvatski, slovački, češki, srpski, makedonski, bugarski, litvanski i mađarski jezik.

Živi u Ljubljani. Oženjen je Beograđankom Majom, i ima sina Tarasa.

Više na www.alessteger.com

VABILO

Dragi rojaki in prijatelji,

v imenu Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina Vas vljudno vabimo na odprtje razstave grafik slovenskih umetnikov Martine Lesjak in Jerneja Jemca v ponedeljek, 31.oktobra, ob 20:00 uri v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Slovencev „Sava“, Terazije 3/IX, Beograd.

Za izpeljavo našega projekta se zahvaljujemo Necionalnemu svetu slovenske narodne manjšine in Društvu Slovencev „Sava“ za pomoc in odstopitev svojih prostorov, prav tako Pojoči družbi in pevskemu zboru „Planika“ za kulturno umetniški program ob otvoritvi razstave.

Društvo Slovencev Planika

 

OBVESTILO O PREDČASNIH VOLITVAH

Obvestilo o predčasnih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije v nedeljo, 4. decembra 2011

Predsednik Republike Slovenije je 21. oktobra 2011 razpisal predčasne volitve v Državni zbor. Za dan volitev je določil nedeljo 4. decembra 2011, prvi dan za začetek volilnih opravil je določil 21. oktober 2011.

Razgrnitev volilnih imenikov:

Predvidoma od tedna med 24. in 28. oktobrom 2011 bo na sedežu Veleposlaništva RS v Beogradu razgrnjen posebni volilni imenik (PVI) z namenom ureditve vpisov volivcev. Natančen datum razgrnitve volilnega imenika pri tukajšnjem veleposlaništvu bo objavljen naknadno.

Vsak volivec ima v času uradnih ur veleposlaništva pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali pomanjkljivosti. Prosimo, da ste pozorni predvsem na pravilnost vpisa naslova in osebnega imena volivca. Vse spremembe osebnih imen, ki so posledica spremembe matičnih dejstev (sklenitev zakonske zveze, razveza, priznanje očetovstva…) je mogoče odpraviti le s posredovanjem izpiska iz matične knjige na mednarodnem obrazcu.

Obveščanje državljanov in možnosti glasovanja:

Tako kot do sedaj, bodo izseljenci (slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini) na naslove stalnega prebivališča prejeli obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor (vzorec obvestila) in načinih uresničevanja volilne pravice.

Izseljenci lahko uresničijo volilno pravico na volišču Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, v nedeljo 4. decembra 2011 med 9. in 17. uro, ali po pošti, saj bodo vsi volivci s stalnim prebivališčem v tujini na svoj naslov prejeli tudi glasovnico in volilno karto. Izseljenci, ki se bodo v času volitev nahajali v RS, pa se lahko odločijo tudi za glasovanje na voliščih OMNIA v RS, vendar lahko na volišču v RS glasujejo le, če svojo namero sporočijo okrajni volilni komisiji oziroma upravni enoti najkasneje do 30. novembra 2011.

Zdomci (državljani z začasnim prebivališčem v tujini) lahko uresničujejo volilno pravico na volišču Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, po pošti ali na svojem volišču v Republiki Sloveniji.

Zdomci, ki želijo voliti na Veleposlaništvu ali po pošti morajo svojo namero pravočasno sporočiti Državni volilni komisiji.Zahtevke za glasovanje po pošti ali na veleposlaništvu, volivec posreduje na naslov DVK, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, po faksu št. 00386 43 31 269 ali pa podpisan in skeniran zahtevek posreduje na elektronski naslov rvk@gov.si. Upoštevali se bodo le tisti zahtevki, ki bodo na naslov DVK prispeli najkasneje do 30 dni pred izvedbo predčasnih volitev, to je do 3. novembra 2011.

Prilagamo obrazec Zahtevka za glasovanje po pošti ali na veleposlaništvu, ki ga izpolnijo zdomci in pravočasno posredujejo DVK.

Informacije in obrazci so dosegljivi tudi na spletni strani Državne volilne komisije (http://www.dvk.gov.si).

Obvestilo o zbiranje podpisov volivcev v podporo posamezni listi kandidatov oz. kandidatu za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije

Skladno z določbami Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06- UPB!, 54/07 odl. US; v nadaljevanju ZVDZ-UPB1) lahkokandidate za poslanke in poslance v državni zbor predlagajo politične stranke in volivke in volivci (v nadaljevanju volivci).

Volivec lahko da svojo podporo s podpisom na predpisanih obrazcih Državne volilne komisije, ki so dosegljivi tudi na spletni strani(http://www.dvk.gov.si). Obrazec je brezplačen in ga lahko dobite tudi na sedežu Veleposlaništva RS v Beogradu, v času uradnih ur.

Na podlagi 46. člena ZVDZ-UPB1 lahko da vsak volivec svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enkrat. Volivci, ki sem med zbiranjem podpisov stalno ali začasno nahajajo v Srbiji, svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba Veleposlaništva RS v Beogradu, v času uradnih ur veleposlaništva.

Volivec izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo veleposlaništva. Volivec uradni osebi na vpogled predloži osebni dokument.

Volivec nato tako izpolnjen in s strani uradne osebe potrjen obrazec osebno pošlje predlagatelju, ki poskrbi, da se podana podpora pošlje pristojnemu organu za vodenje evidence volilne pravice, zaradi vpisa podpore v računalniško evidenco.

Podpora s podpisi se lahko od 21.10.2011 do dneva, ki je določen za predložitev list kandidatov, t.j. do vključno 9.11.2011.

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

SRBI V SLOVENIJI, SLOVENCI V SRBIJI

V Etnografskem muzeju v Beogradu sta 5. oktobra 2011 predstavljena zbornik in monografija Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji; Traditiones 39/1 (2010), čigar urednice so: Ingrid Slavec Gradišnik in Dragana Radojičić. V Zborniku so zbrani prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci: Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji leta 2009. Knjiga je objavljena v okviru strokovne revije Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Promocijo so, poleg beograjskih etnologov, zainteresirano spremljali številni člani Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, ki je tudi del knjige, ne samo v prispevku, ki obravnava društvo samo, temveč tudi skozi strokovne članke članic Društva Sava, Anice Sabo in Biljane Milenković-Vuković. Na predstavitvi so govorile: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane, dr. Mladena Prelić, Etnografski inštitut SANU iz Beograda ter dr. Maja Đukanović s Filološke fakultete v Beograd, tudi članica Save. Večer se je začel in zaključil s glasbo, in sicer Arijo in menuetom slovenskega skladatelja Mihovila Logarja, ki je živel in ustvarjal v Srbiji, njegovo življenje in delo pa ponazarja ravno to, kar zbornik obravnava – vlogo in pomen Slovencev v Srbiji in obratno. Logarjevo skladbo je navdihnjeno izvedel Kvartet, ki sicer že vseh deset let obstoja društva Sava nastopa na njegovih prireditvah (Nevena Glišić, flavta; Imre Sabo, violina; Atila Sabo, viola; Dragi Ranđelović, violončelo), večer pa so zaključili z izvedbo skladbe Dunavski valovi, Jona Ivanovicija.

Sama konferenca je predstavljena v Biltenu društva Sava št. 14, str. 22:

V prekrasnem ambientu Muzeja na odprtem „Stara vas“ v Sirogojnu (jugo-zahodna Srbija), edinem muzeju te vrste v Srbiji, so se ob koncu avgusta 2009 zbrali ugledni etnologi in antropologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, folkloristi in etnomuzikologi, na Mednarodni znanstveni konferenci (udeležilo se je 60 znanstvenikov iz 10 evropskih držav). Organizatorja te znanstvene konference sta bila Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda, ter gostitelj – Muzej „Stara vas“ Sirogojno. Delo je potekalo v treh vzporednih sekcijah. Prva sekcija – Terenska raziskovanja (izziv-rezultatpraksa) je obravnavala redefiniranje in vpogled v terenske izkušnje. Druga sekcija je delala v okviru Sedme srbsko-bolgarske konference – Kulturna dediščina in nacionalna identiteta: vzporedno raziskovanje v Bolgariji in Srbiji.

Tretji oddelek, za naše bralce vsekakor najbolj zanimiv, je bila Prva srbsko-slovenska konferenca – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji: etnološka raziskovanja identitete in pogled na stanje v poklicu, katera je zbrala kolege iz Slovenije in Srbije, in je rezultat bilateralnega znanstvenega sodelovanja med Etnografskim inštitutom SANU in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU (o čemer smo že pisali v prejšnjih številkah Biltena).Predstavljeni so prispevki o vprašanjih zgodovine etnologije v Srbiji in Sloveniji (dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Jurij Fikfak), glasbene kulture (mag. Anica Sabo, dr. Mladena Prelić, mag. Ivan Đorđević, mag. Srđan Radović), o organiziranju emigrantov (dr. Mojca Ravnik, Saša Poljak Istenič, mag. Mirjana Pavlović), o poučevanju vizualne etnografije (dr. Naško Križnar), o Srbih v Sloveniji (mag. Milina Ivanović Barišić, dr. Jadranka Đorđević, dr. Dragana Radojičić), o jugonostalgiji Srbov in Slovencev (dr. Lada Stevanović), ter o zbrisanih (mag. Marta Stojić). Zelo opažen je bil prispevek članice našega Društva, mag. Anice Sabo, skladateljice in glasbenega teoretika, izredne profesorice na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, ki nam je, z audio prezentacijo, govorila o Slovenskih skladateljih v Srbiji – Davorinu Jenku, Mihovilu Logaru in Zlatanu Vaudi, ki so, vsak na svoj način utrdili vzpostavitev kulturnih povezav med Slovenijo in Srbijo, ki traja do danes. Poleg primarnega skladbeniškega ustvarjanja, name je nakazala tudi druge vidike njihovega angažiranja, kot so delovanje s pevskim zborom, različne oblike pedagoškega delovanja, ter obsežno organizacijsko-družbeno delo.

Davorina Jenka, skladatelja in dirigenta, Slovenca s panslovanskimi prepričanji, ki je štirideset let živel in ustvarjal v Beogradu in Pančevu, je predstavila dr. Mladena Prelić, s poster-prezentacijo Kako pomnimo Davorina Jenka. Seznanila nas je z oblikami v katerih se Davorin Jenko in njegovo delo do današnjih dni pomnijo v Srbiji in Sloveniji: spomeniki, ki so postavljeni v njegovo čast, zaznamovanje obletnic, poimenovanje šol in ulic z Jenkovim imenom, pa tudi popularnost in recepcija njegovega glasbenega dela. Med drugim je on skladatelj prve slovenske in prve srbske himne – Naprej zastava Slave in Bože pravde.

Kot rezultat terenskih raziskav Saše Poljak Istenič in dr. Mojce Ravnik, ki se sta leta 2008 mudili v Beogradu in se pogovarjali s člani Društva „Sava“ ter njihovimi družinami, sta nastali znanstveni nalogi Pomen društev za izseljence – Društvo Slovencev Sava, Beograd in Pogled v malo znana poglavlja iz življenja Slovencev v Srbiji. V prvi nalogi Saša Poljak Istenič govori o pomenu Društva Sava za ohranjanje identitete (slovenski jezik in kultura, kulturnoumetniško ustvarjanje, izobrazba), pa tudi o zelo aktivnem delu članov na ustanovitvi nacionalnega sveta Slovencev v Srbiji.

Prispevek dr. Mojce Ravnik ima dva dela. V prvem govori o otrocih iz Prekmurja, ki so s svojimi družinami bili zaprti v taboru Šarvar na Madžarskem med II. svetovno vojno. Osvobodila jih je Srbska pravoslavna občina iz Novega Sada in jih nastanila pri družinah v različnih vaseh v Bački, kjer so bili, vse do konca vojne. Drugi del, napisan po bivanju v Beogradu, je o posameznikih in njihovih družinah v Beogradu od I. svetovne vojne do danes, kjer je predstavljen delček izjemno živopisnih motivov – od načina naseljevanja, integracije v novo okolje, adaptacije, finančnega preživljanja, vzpostavitve socialnega omrežja, vse do odnosa do krajev v Sloveniji, v katerih so njihove korenine. Nalogi sta ponazorjeni s fotografijami, ki dopolnjujejo predstavitev o življenju Slovencev v Srbiji.

Poleg dela v sekcijah z znanstvenimi in strokovnimi prezentacijami, so si udeleženci Konference in obiskovalci Muzeja ogledali razstavo publikacij iz knjižničnega sklada Etnografskega inštituta SANU in knjige ter filme in digitalne natise Muzeja v Sirogojnu avtorice Biljane Milenković-Vuković, etnologinje in višje bibliotekarke Etnografskega inštituta SANU. V rustičnem ambientu Rastlinske lekarne, enem od centralnih objektov Muzeja, okrašenem z ročnimi deli, ki so lastništvo Muzeja na odprtem prostoru (kot so posebne majhne preproge, preslice, tkani robčki, vretena, žlice, posode in drugi predmeti za vsakdanjo uporabo) so bile razstavljene publikacije.

Poleg glavne razstave publikacij Etnografskega inštituta SANU sta bili še dve tematsko- razstavni celici, ki sta bili v soglasju s koncepcijo Konference: celotna tiskana produkcija srbsko-bolgarskega znanstvenega sodelovanja in natisi o Slovencih v Srbiji/Srbih v Sloveniji. Iz vitrine s slovenskimi in srbskimi publikacijami posebno poudarjamo: Biltene društva Slovencev v Srbiji, monografije Slovenci v Beogradu, Slovenci glasbeniki v Nišu in okolici, Štiri matere ena ljubezen, potem priloge iz serijskih publikacij (Slovenci v Beli Crkvi, Valjevci in Slovenci…). Srbsko ustvarjalstvo v Sloveniji je bilo predstavljeno s časopisoma Mostovi in Besede ter z monografijo Panorama srpske književne reči u Sloveniji.

Prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji bodo objavljeni v strokovni reviji Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Biljana Milenković Vuković

Prevedla: Snežana Goršek in Marko Hadžić

 

MINISTER ŽEKŠ NA OBISKU PRI SLOVENCIH V SRBIJI

V ponedeljek, 03.10.2011 je minister dr. Boštjan Žekš začel svoj obisk pri Slovencih v Srbiji. Prvi dan se je minister v prostorih društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu srečal s predsedniki slovenskih društev v Vojvodini, tj. s predsedniki društva iz Novega Sada, iz Zrenjanina, Rume, Vršca, Subotice, Pančeva in Loznice. Naslednji dan je minister dr. Žekš obiskal Filološko fakulteto Univerze v Beogradu, kjer so delegacijo Urada in Veleposlaništva srpejele dekanja, prof. dr. Aleksandra Vraneš, prof. dr. Maja Đukanović, profesorica slovenskega jezika in lektorica, prof. Andreja Ponikvar. Med pogovorom je poudarjeno, da slovenistika sedaj šteje deset akreditiranih predmetov, pouk pa se udejanja ob podpori Centra za slovenščino s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delegacija si je ogledala tudi nove prostore, ki jih je Filološka fakulteta prijazno namenila slovenistiki. Minister se je potem napotil v stavbo Srbske akademije znanosti in umetnosti, kjer ga je sprejel predsednik Akademije. prof. dr. Nikola Hajdin. V popoldanskih urah je minister srečanje nadaljeval s pogovorom z nadškofom Hočevarjem. V večernih urah je sledila večerna prireditev pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine in Društvu Sava v organizaciji članov Društva Sava ob otvoritvi novih prostorov. Minister je svečano otvoril in si ogledal nove prostore, v večernih urah pa se je udeležil slavnostne proslave ob 10. obletnici društva Sava, ki je potekala v Etnografskem muzeju. Prvič se je na proslavi predstavila nova predsednica društva 27-letna Irena Kužnik, ki bo odslej skrbela za aktivnosti društva. Minister dr. Žekš je na proslavi povedal: »da si sicer Slovenija prizadeva, da bi Slovenci v Srbiji lahko imeli najboljše pogoje za ohranjanje slovenstva, vendar so tam živeči Slovenci tisti, ki morajo odgovornim v Srbiji predstaviti svoje želje in pričakovanja. Slovenija pa jih pri tem seveda podpira,« je zaključil minister.

Minister je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vodenje društva prešlo v roke mlajše generacije, kar kaže na zrelost članov, ki so prenesli svojo odgovornost na mlajše moči, primerjal relativno mladost države Slovenije z mladostjo društva Sava in njegove predsednice, ter izrazil upanje, da so pred vsemi skupaj dobri časi. Ob zaključku proslave je v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Žekš podelil priznanja in zahvale društvu Sava (za dosedanje delovanje), prvi predsednici društva ge. Anici Sabo, dolgoletnemu aktivnemu članu društva g. Slobodanu Jakošu, ter prav tako dolgoletnemu članu društva in novoizvoljenemu predsedniku Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji g. Željku Kljunu. Člani Nacionalnega sveta so ministra seznanili z določenimi nedorečenostmi v pred kratkim sprejeti srbski zakonodaji, ki se tiče delovanja nacionalnih svetov, zaradi katere se slovenska manjšina v Srbiji v zadnjem času sooča z določenimi težavami. Minister je povedal, da je srbska zakonodaja, ki ureja delovanje manjšin, na papirju sicer dobro zastavljena, da pa ima ureditev določene pomanjkljivosti, ki so predvsem vezane na njeno izvajanje. Izrazil je upanje in prepričanje, da se bodo v bližnji prihodnosti stvari ustrezno uredile.

V sredo je minister dr. Žekš nadaljeval svoj obisk pri slovenski skupnosti v južni Srbiji. V Nišu se je srečal s predstavniki lokalnega slovenskega društva SKS France Prešeren ter predstavniki slovenskih društev iz Zaječarja, Bora, Leskovca in Kruševca. V pogovorih je minister izpostavil nujnost povezovanja Slovencev, tako znotraj Srbije kot tudi v odnosu do Slovenije. Ob tem je poudaril velik pomen vključevanja mladih v delovanja društev. Pogovori so potekali tudi o poučevanju slovenskega jezika, delovanju Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in o popisu prebivalstva, ki trenutno poteka v Srbiji. Prisotni so ministra seznanili s tem, da pričakujejo rast števila tistih, ki se bodo opredelili za slovensko narodnost. V zadnjem popisu iz leta 2002 se jih je za Slovence opredelilo 5104. Predstavniki društev so se ministru Žekšu in Sloveniji zahvalili za finančno podporo, ki jim jo Urad namenja za redno delovanje in posamezne aktivnosti, ki se z leti povečujejo. Posebnost slovenske skupnosti v južni Srbiji je večja izpostavljenost asimilaciji, saj so bila slovenska društva v tej regiji ustanovljena šele v zadnjem desetletju. Drugi večji problem celotne regije je relativno slab ekonomski položaj in posledično visoka brezposelnost, kar se odraža tudi po povečanju zaprosil za finančno pomoč iz južne Srbije. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije tako kot drugod po Srbiji sicer v teh mestih organizira pouk slovenskega jezika, prav tako pa je neprecenljiva pomoč Urada, brez katere bi večina slovenskih društev v regiji ne imela niti osnovnih sredstev za delovanje (najem prostorov, osnovni stroški). Minister je povedal, da se lahko v naslednjih letih nadejajo večje pomoči iz Slovenije, saj je običajen proces, da se društva v skladu z rastjo tradicije njihovega delovanja tudi močneje podpira, prav tako pa je izpostavil svoje prepričanje, da so Slovenci v Srbiji (kot tudi nasploh vsi tisti, s katerimi smo do leta 1991 živeli v skupni državi Jugoslaviji) precej različni od ostalih slovenskih skupnosti po svetu, saj so pravzaprav čez noč postali manjšina v dotedaj skupni državi, zaradi česar so tudi njihove manjšinske institucije manj razvite oz. so se kasneje organizirale, to pa je po mnenju dr. Žekša tudi razlog, da bi si zaslužili več podpore iz Slovenije.

Ob robu povejmo še to, da se je pred odhodom v Niš minister Žekš v Beogradu udeležil predstavitve dokumentarnega filma o legendi slovenskega novinarstva Juriju Gustinčiču z naslovom „Dvajseto stoletje“ novinarke Polone Fijavž. Na dogodku je bil tudi gospod Gustinčič osebno in požel veliko navdušenje med prisotnimi.

(tekst prevzet s spletne strain Urada vlade Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu)

 

Minister Žekš se je v Novem Sadu sestal s predstavniki slovenskih društev iz Vojvodine

 

Minister Žekš obiskal Filološko fakulteto v Beogradu

 

Srečanje ministra Žekša s predsednikom Srbske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Nikolo Hajdinom

 

Otvoritev novih prostorov Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Sava na elitni lokaciji v Beogradu

 

Minister Žekš je podelil priznanja in zahvale za prizadevanje k ohranitvi slovenske kulture

 

POVABILO DRUŠTVA ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA

Spoštovani,

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto bo finančno omogočilo nastop novomeščana Igorja Lumperta na vašem Jazz festivalu v nedeljo, 30. oktobra 2011 v Domu omladine. Prosimo vas, če na koncert povabite tudi vaše člane.

Koncerta se bomo udeležili tudi predstavniki društva in inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU iz Ljubljane. Predstojnica inštituta dr. Marina Lukšič Hacin nas je prosila, da se z vami dogovorimo za kratek sestanek v soboto ali nedeljo, 29. ali 30. oktobra, na katerem bi predstavili projekt Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije in možnosti partnerstva z vašim društvom.

Glede na to, da je objavljen razpis Urada za Slovence po svetu, vas prosimo tudi za predloge sodelovanja z našim društvom, predvsem na področju kulture in mladine. Mi vas bomo povabili v Novo mesto v mesecu juniju na Teden kultur in seminar o medkulturnih kompetencah.

Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo.

Branka Bukovec
vodja projektov

DRUŠTVO SLOVENCEV SAVA NA VSESLOVENSKEM SREČANJU

Člani društva Slovencev »Sava« iz Beograda so se udeležili XI. Vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije, v Ljubljani, 30. junija 2011.

Irena Kužnik, predsednica Društva »Sava«, Snežana Goršek, voditeljica projekta Srečanje mladine slovenskih društev v Srbiji in Nemanja Sićević, član društva Slovencev iz Kruševca, aktiven prijatelj društva Sava, vsi trije tudi slovenisti, šolani na Filološki fakulteti v Beogradu, so nastopili v okviru programa XI. Vseslovenskega srečanja s prispevkom o delovanju mladih slovenskega rodu v Srbiji.

Mladi slovenskega rodu v Srbiji – pogled v prihodnost

V Srbiji se društva Slovencev začnejo ustanavljati konec 90-ih let in v začetku novega tisočletja. Njihova ustanovitev sovpada z naraščanjem zanimanja za slovenski jezik in slovensko kulturo pri mladih v Srbiji nasploh. Potomci Slovencev, priseljenih pred drugo svetovno vojno in v prvi polovici 20. stoletja se začnejo zavedati pomena poznavanja dveh jezikov in dveh kultur.

Kaj je za otroke, katerih en starš je bodisi izseljenec bodisi potomec izseljencev, prvi in kaj drugi jezik, kaj je njegova materinščina? Glede na to, da je večina Slovencev, ki so prišli živet v Srbijo, iz Slovenije odšla v obdobju pred ali kmalu po drugi svetovni vojni, so njihovi potomci sedaj že druga, tretja ali četrta generacija s slovenskim poreklom. Zanje je prvi jezik vsekakor srbščina. S stališča posameznika je prvi jezik tisti, ki se ga človek začne učiti prej kot katerikoli drugi jezik. Čeprav žal ni zapisanih podatkov o tem, na podlagi desetletnih izkušenj iz društva Slovencev lahko povemo, da je mlade potomce slovenskih izseljencev v Srbiji, slovenščina skoraj popolnoma tuj jezik.

Generacije rojene v Srbiji približno po l. 1980 so odraščale v okolju, kjer so stiki s Slovenijo bili redki in zapleteni. Zaradi zaprtih meja, težav s pridobivanjem viz in nenazadnje zaradi finančnih težav, so številni otroci slovenskega rodu Slovenijo obiskali šele kot najstniki ali študenti. K njihovem zanimanju za Slovenijo je vsekakor prispevala ravno ustanovitev društev Slovencev in dejavnosti v zvezi z dopolnilnim poukom slovenščine, ki naj bi bil ena osrednjih dejavnosti društva. Novo vodstvo si je, v sodelovanju s širšim članstvom, kot svojo glavno dejavnost začrtalo ravno spodbujanje sodelovanja in druženja mladih, ki promovirajo in širijo slovenski jezik in kulturo, ter navezujejo stike med sabo in z mladimi v Sloveniji.

Mlade Slovence živeče v Srbiji želimo spodbuditi k aktivni povezavi z matično državo, ne samo v smislu obiska temveč tudi v smislu možnosti sodelovanja z matico na srbskem trgu. Skozi predstavitev pomembnih znanstvenikov, umetnikov, gospodarstvenikov, poslovnežev slovenskega rodu s Srbiji, bi predvsem želeli nakazati, v kateri smeri je možen poklicni razvoj mladih Slovencev v Srbiji.

V začetku maja smo v Beogradu priredili srečanje, kjer smo predstavili življenjepise pomembnih Slovencev v Srbiji, ki bodo tudi tiskani in naj bi bili neka vrsta osnove, smernice, za nadaljnja raziskovanja in pobuda za ustanavljanja neke vrste arhiva.

Kot cilje in namene projekta smo organizatorji načrtovali predvsem zbujanje slovenske zavesti in okrepitev mreže Slovencev v Srbiji, saj je vsako sodelovanje in povezovanje dobrodošlo. Projekt zajema tudi vzdrževanje kulturne tradicije in spoznavanje s slovensko kulturno tradicijo. Še najbolj pomemben cilj pa je spodbujanje mladih na sodelovanje in vključevanje v aktivnosti in delovanje društva ter mladinsko druženje in sodelovanje.

Namen projekta je, poleg navedenega, ozaveščanje ljudi o pomembnosti kulture in medsebojnega povezovanje za obstoj in lažje skupno delovanje v prihodnosti. Skozi kulturo hočemo spodbuditi sodelovanje tudi na drugih področjih in vključiti mlade Slovence v Srbiji v delovanje različnih inštitucij. Nenazadnje, hočemo povezati mladino s slovenskimi institucijami, ki skrbijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čemer smo jim neskončno hvaležni.

Slovenski jezik in kulturo v svetu seveda promovirajo tudi neslovenci, predvsem slovenisti in študentje slovenščine na več kot 50 univerzah, v tesnem sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Povezovanje in sodelovanje Slovencev in neslovencev v Srbiji je pomembno z več plati, saj se na ta način slovenski jezik in kultura promovirata in širita tudi med mladimi Srbi, ki o Sloveniji vedo vedno več, mladi znanstveniki, umetniki in gospodarstveniki pa v tem sodelovanju vidijo tudi poklicne izzive in možnosti.

Dejavnosti v društvih Slovencev zahtevajo visoko strokoven pristop ter tesno povezovanje dela v društvu s poklicnim delom posameznika. V zvezi s tovrstnim delovanjem v društvu so tudi zahteve delovnega trga, ki s svojimi potrebami in možnostmi zaposlitve usmerja mlade k pridobivanju potrebnih znanj. Zato je za društva Slovencev, tako v Srbiji, kot drugod v tujini, izjemno pomembno povezovanje in sodelovanje s slovenskimi gospodarstveniki, vsekakor pa je dragocena tudi podpora slovenskih diplomatskih predstavništev.

Na srbskem trgu je prisotno veliko število slovenskih podjetij. Slovenski gospodarstveniki so v prejšnjem desetletju velikokrat pomagali pri izvajanju strokovnih ekskurzij za učence in študente slovenskega jezika. Pomoč se uresniči na dva načina: s finančno podporo (štipendije za poletne šole, pomoč pri organizaciji izletov) in s predstavitvijo ter sprejemom otrok in mladih v matičnih firmah v Sloveniji. Velikokrat smo bili prijazno sprejeti v slovenskih podjetjih, kjer so se mladi seznanili z njihovim delovanjem, proizvodnim procesom in znanjem, ki se zahteva za določeno delo. To je pogosto vplivalo na njihovo izbiro študija, ali načrte za zaposlitev.

Znanje slovenskega jezika in poznavanje slovenske kulture ter stik z vrstniki slovenskega rodu, ima nedvomno velik pomen pri odločanju mladih za študij in zaposlitev. Nujno učinkovito sodelovanje učiteljev slovenščine in vodstev društev, ob razumevanju slovenskih pristojnih inštitucij za težko finančno situacijo v Srbiji. Štipendije za različne poletne šole slovenščine, različne tečaje v Sloveniji, ali pa možnost strokovne prakse, študentskih izmenjav in podobno, bodo na najboljši način tudi naprej prispevale k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika in kulture v tujini.

Irena Kužnik, Snežana Goršek i Nemanja Sićević

„NAŠA SLOVENSKA BESEDA“ V ZRENJANINU

Naša slovenska beseda je tradicionalno recitatorsko tekmovanje slovenskih združenj v Srbiji, ki je bilo na pobudo profesorice Vere Popović in Izvršnega odbora Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina organizirano že peto leto. Namen takega srečanja je povezovanje združenj Slovencev v Srbiji, krepljenje stikov in sodelovanja med združenji, povezovanje dopolnilnih šol slovenskega jezika in kulture v Srbiji, negovanje slovenskega jezika, tradicije in kulturne dediščine ter spodbujanje tekmovalnega duha v recitiranju slovenskih pesmi

 

Pozdravni nagovor veleposlanika mag. Franca Buta

Srečanja se je udeležil in prisotne pozdravil veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, mag. Franc But, ki je v svojem govoru pohvalil organizatorje za uspešno večletno organiziranje tovrstnega dogodka. Poudaril je pomen ohranjanja slovenskega jezika in kulture v tujini ter izrazil upanje, da se bodo takšne dejavnosti, ki prispevajo k razvoju slovenščine in širjenju slovenske kulture v Srbiji, uspešno udejanjale tudi v bodoče.

V imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je prisotne pozdravila prof. dr. Maja Đukanović, ki se je vsem prisotnim najprej zahvalila za angažma pri ustanovitvi Nacionalnega sveta v lanskem letu, ki ima ogromen pomen za slovensko manjšino v Srbiji, ter se zahvalila prisostvojočim društvom za sodelovanje in spodbudo svojim članom, da se udeležijo tekmovanja.

Tekmovanja se je tudi letos udeležilo lepo število članov iz sledečih slovenskih združenj: Društvo Slovencev „Sava“ iz Beograda, , Društvo Slovencev „Triglav“ iz Subotice, Društvo Slovencev „Kula“ iz Vršca, Društvo Slovencev „Krederica“ iz Novega Sada, Slovenska kulturna skupnost „Drago Čeh“ iz Bora, Društvo Slovencev „Emona“ iz Rume ter gostitelji, Društvo Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina. Ob tej priložnosti smo letos gostili moški pevski zbor „Maj“ iz Kranja, ki prepeva predvsem klasično zborovsko glasbo, ki je nastala na podlagi narodnih pesmi ali pa so jo napisali klasiki slovenske zborovske glasbe. Na koncertne sporede redno uvrščajo tudi pesmi drugih evropskih narodov, skladbam pa radi dodajo lastno instrumentalno spremljavo. Za čimbolj ubrano petje, se v različnih zasedbah trudijo že polnih 15 let. Za to se vseskozi trudi zborovodja Janez Čadež, ki zbor vodi že od ustanovitve.

Vse prisotne je pozdravila tudi predsednica Društva Slovencev „Planika“, gospa Martina Drča, voditeljici programa pa sta bili Milena Spremo in Tatjana Vojnović, ki sta pozvali žirijo naj zasede svoje mesto ter prebere propozicije tekmovanja. Sledil je žreb nastopajočih po društvih. Udeležence smo razvrstili v tri starostne skupine in sicer: otroke do 14. leta, mlade od 15. do 30. leta in odrasle. Tekmovanje je popestril bogat kulturni program, ki sta ga pripravila MoPZ „Maj“ iz Kranja in zbor „Planika“ iz Zrenjanina, prisotni pa so si lahko ogledali tudi razstavo likovnih izdelkov s slovenskimi motivi, ki so jo pripravili učenci dopolnilne šole slovenskega jezika iz Zrenjanina

 

Pevski zbor Maj iz Kranja je popestril prireditev

Naposled smo le nestrpno dočakali razglasitev rezultatov. Med otroci sta bila najboljša Ivo Vuković iz Subotice in Karolina Grujić iz Zrenjanina, med mladostniki sta si prvo mesto priborili Darja Kovrilija in Snežana Goršak iz Beograda, med odraslimi pa Dušanka Tomić iz Beograda. Glede na skupno uvrstitev je tokrat najvišje mesto doseglo Društvo Slovencev „Triglav“ iz Subotice. Najstarejša udeleženka tekmovajna je bila izvrstna recitatorka gospa Katica Ristić iz Vršca, najbolj ljubek in najmlajši Tadej Race iz Subotice, najbolj originalen nastop pa je izvedel Ivan Kovač iz Subotice

 

V žiriji so sedele prof. Dr Maja Đukanović, prof. Andreja Ponikvar in prof. Vera Popović.

Po zaključenem tekmovanju smo se družili z našimi rojaki ob prepevanju slovenskih pesmi do popoldanskih ur, ko so nas najprej zapustili naši dragi gostje iz Kranja, saj se jim je mudilo na naslednji nastop v Novem Sadu, ki se je odvijal še isti večer. Polni lepih vtisov, so nam obljubili, da nas zagotovo še kdaj obiščejo, mi pa jih držimo za besedo

 

Prof. dr. Maja Đukanović, predsednica Društva Slovencev Planika Martina Drča in prof. Vera Popović so čestitale najboljšim tekmovalcem

V pričakovanju na naslednjo recitatorsko prireditev pa vabimo rojake in prijatelje ter pozivamo slovenska društva in združenja, ki so zainteresirana za tovrstno druženje in povezovanje v prihodnosti, naj se nam brez zadržkov oglasijo in pridružijo.

Vera Popović, prof. in mag. Milena Spremo

 

Najboljši recitatorji

 

Ob slovesu od naših rojakov