Nacionalni svet slovenske narodne manjšine in Društvo Slovencev Kredarica vas v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Novem Sadu vabita na predavanje prof. dr. Marka Stabeja s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Predavanje z naslovom Slovenščina, stereotipi in perspective bo v četrtek, 8. decembra 2011, ob 18.30 v prostorih Filozofske fakultete v Novem Sadu, Dr Zorana Đinđića 2, Svečana sala (1. nadstropje)

Vljudno vabljeni!

K sodelovanju želimo pritegniti predstavnike različnih inštitucij in posameznikov iz Slovenije in Srbije. Namen srečanja je krepitev sodelovanja med slovenskimi in srbskimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z jezikovno politiko, načrtovanjem in razvojem slovenskega jezika v Sloveniji in zunaj nje, ter zainteresirani javnosti predstaviti aktualno stanje na področju uresničevanja zakonskih določb, vključevanja jezikovne politike v nacionalne programe in predvsem jezikovnih pravic Slovencev zunaj Slovenije ter tujcev v Sloveniji.

Dr. Marko Stabej (11. 6. 1965) je 1990 diplomiral, 1994 magistriral in 1997 doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na oddelku za slovanske jezike in književnosti FF UL je bil od 1990 do 1996 mladi raziskovalec, 1997 je bil izvoljen za docenta, l. 2002 za izrednega profesorja za slovenski knjižni jezik in stilistiko na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi redno zaposlen. Izpopolnjeval se je na Univerzi v Tübingenu, Nemčija (študijsko leto 1992/93, tam je deloval tudi kot lektor za slovenščino). Kot gostujoči profesor je deloval na Univerzi v Mariboru (1997, 1998), na Univerzi v Celovcu (1999), na Univerzi v Zagrebu (2002), na Univerzi na Primorskem (2005, 2006, 2007) in na Univerzi na Dunaju (zimski semester 2007/2008). Doslej je bil mentor v številnih doktorskih disertacijah, magistrskih in diplomskih nalogah.

Bil je član parlamentarne delovne skupine za jezikovno politiko od 1994 do njene razpustitve 2005, član Sveta za tuje jezike od 1999. Od 1998 do 2002 je bil predsednik Tečajev slovenščine na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Univerzi v Ljubljani, od 2001 do 2005 pa je bil Centrov predstojnik. Raziskovalno se posveča slovenskemu jeziku, ukvarja se s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko, besediloslovjem, jezikoslovno stilistiko in s korpusnim jezikoslovjem. Bil je sourednik referenčnega korpusa slovenskega jezika FIDA (1998-2000), slovenistični svetovalec pri velikem angleško slovenskem slovarju Oxford (v dveh zvezkih, 2005 in 2006), vodja projekta Sporazumevalni prag za slovenščino (2000-2003, knjižna oblika 2004), aplikativnega raziskovalnega projekta Jezikovni viri za slovenščino (2003-2005, rezultat FIDAPLUS, www.fidaplus.net ) in projekta Slovensko korpusno omrežje (2004-2006). Trenutno raziskovalno sodeluje kot predstavnik FF UL v projektu Dylan znotraj 6. okvirnega programa EU (2006-2011).

Od l. 2003 je glavni in odgovorni urednik osrednje slovenistične znanstvene revije Jezik in slovstvo, od l. 2007 predsednik Slovenskega društva za jezikovne tehnologije. L. 1990 je prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, l. 2004 pa veliko priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Spoštovani,

vljudno Vas vabimo na sejem Kariera 2011, ki se bo odvijal 23. in 24. novembra 2011 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer se bodo pod skupnim sloganom »Gospodarski izzivi in priložnosti čezmejnega sodelovanja« povezale s slovenske strani tiste organizacije, ki v svoji strategiji in dejavnosti namenjajo velik poudarek čezmejnemu sodelovanju in povezovanju s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Na razstavnem prostoru bodo nastopile tudi slovenske zamejske asociacije:

– Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta,

– Slovensko gospodarsko združenje iz Celovca,

– Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra in

– Urad za Evropo iz Reke,

ki želijo opozoriti na potrebo po večjem povezovanju med gospodarskimi subjekti iz matične domovine in iz zamejskega okolja.

Na razstavni prostor vabimo v prvi vrsti mlade, da spoznajo možnosti različnih projektov izmenjav praks in pripravništva, ki jih inštitucije in deželna združenja že izvajajo, in želijo na ta način te priložnosti predstaviti tudi mladim iz matične domovine. Predstavljamo tudi evropski projekt »Dan za punce«, namenjen dekletom iz tretje triade devetletke in projekt čezmejnega sodelovanja »KNOW US«, ki povezuje univerze in gospodarstvo z obeh strani meje s skupnim ciljem: poiskati in posredovati dobre izkušnje na področju spodbujanja inovativnosti v malih in srednjih podjetjih.

V okviru nastopa na sejmu razstavljavci pripravljajo tudi okroglo mizo, ki jo bo z uvodnim nagovorom odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Svečana proslava ob 60. obletnici delovanja

Slovenska izseljenska matica bo v soboto, 3. decembra 2011, ob 11. uri, na Cankarjevi 1/II, v Ljubljani, s svečano proslavo obeležila 60. obletnico delovanja.

Vljudno vas vabimo, da se udeležite proslave in svojim prihodom počastite dogodek.

Svojo udeležbo potrdite na telefonski številki: 01 24 10 280, ali e-naslovu sim@zdruzenje-sim.si.

Veselimo se srečanja z vami.

Predsednik Sergij Pelhan

VABILO

Vljudno Vas vabimo ob 10-letnici Društva Slovencev Planika na dokumentarno razstavo Staneta Koblerja: OD ZABRISA DO PRENOVE IDENTITETE, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530 – 2009 in na predstavitev zbornika in monografije Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji, knjiga je objavljena v okviru strokovne revije Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Otvoritev razstave bo v nedeljo, 11.12.2011 ob 18.00 v Kulturnem centru, Zrenjanin. Po razstavi Vas vabimo na večerjo.

POZIV

Srdačno Vas pozivamo povodom 10-godišnjice Društva Slovencev „Planika“, na dokumentarnu izložbu: „OD POTISNUĆA DO OŽIVLJAVANJA IDENTITETA,Slovenci u Bosni i Hercegovini 1530-2009“ i na predstavljanje zbornika i monografije „Srbi u Sloveniji, Slovenci u Srbiji“, knjiga je objavljena u okviru stručne revije Traditiones, u izdanju Instituta za slovenačku etnografiju ZRC SAZU.

Otvaranje izložbe je u nedelju, 11.12.2011 u 18.00 sati u Kulturnom centru, Zrenjanin. Nakon izložbe Vas pozivamo na večeru.

Predsednica Društva Slovencev „Planika“,
Martina Drča

SPOROČILO ZA JAVNOST
9. NOVEMBER 2011

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu.

Urad vabi vse, ki so svoja dela zagovarjali v preteklem študijskem letu 2010/11, da se prijavijo na nagradni natečaj.Rok za prijavo del je 15. december 2011, vse podrobnosti o nagradnem natečaju pa lahko preberete v samem razpisu natečaja.

V preteklih letih se je širši javnosti tudi s pomočjo urada predstavilo kar nekaj posameznikov, ki so dodali svoj del pri raziskovanju slovenskega izseljenstva in zamejstva.

Veseli bomo, če boste s posredovanjem informacije lahko pripomogli, da se bo tej skupini uspešnih posameznikov pridružil še kdo.

Celoten razpis nagradnega natečaja prilagamo v priponki, dostopen pa je tudi na spletni strani: http://www.uszs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/737/2283/

Spoštovani,

Z veseljem vas obvescamo, da zacenjamo s filmskimi veceri v nasih prostorih na Terazijah.

Nas dolgoletni clan, priznani reziser Dragomir Zupanc, nam bo v torek, 22.11. ob 19. uri predstavil svoj film z naslovom Zlatni kljucic u mom srcu.

Gre za zivljensko zgodbo nasega starega clana, Mihaila Jurmana. Bil je konzul SFRJ v Trstu, v casu ko sta se tam srecala Prica in Crnjanski. Jurman je Crnjanskega spremil do Opatije ob njegovi vrnitvi iz Trsta v domovino. Mihail Jurman je bil rojen na danasnji meji med Hrvasko in Slovenijo. Na procesu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu je bil predstavnik SFRJ. Bil je na Dunaju, ko je Avstrijo obiskal Josip Broz Tito. O svojem zivljenju je Mihail Jurman napisal vec knjig

Od 04. do 07. novembra 2011. so v Kočevju potekale strokovne priprave za nove izvajalce dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Priprave sta organizirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Program priprav je bil sestavljen iz dveh delov, predavanj in pedagoških delavnic, ki so potekale v Kočevju, ter hospitacije pri dopolnilnem pouku slovenščine na Reki. Bili smo pri skupini odraslih nadaljevalcev in izpopolnjevalcev. Skupino poučuje Dragica Motik. Pouk je bil načrtovan in izpeljan izredno kompleksno in razgibano. Vključeval je veliko aktivnega dela in medsebojnega sodelovanja med samimi udeleženci pouka. Skozi različne oblike dela so udeleženci poskušali s pomočjo legende Ajdovska deklica ozavestiti pomen sporočilnosti slovenskega kulturnega izročila ter spoznati pokrajino in življenje tamkajšnjih ljudi. V pogovoru z udeleženci pouka smo izvedeli , da zelo radi pojejo, kar smo tudi doživeli. Pri dopolnilnem pouku z veseljem ustvarjajo tudi krajše dramske igre, ki jih potem predstavijo na prireditvah. Predlagali smo jim, da z lastnim dramskim besedilom nastopijo tudi v društvih Slovencev v Srbiji. Tam si namreč želimo poglobiti in ohranjati stike s slovenskimi učitelji in pripadniki slovenskih skupnosti v sosednjih državah.

S strokovnimi pripravami, za nas, ki poučujemo pri dopolnilnem pouku slovenščine v tujini, smo bili zelo zadovoljni,. Spoznali smo nove načine in pristope za uspešno izpeljavo učnih ur in poglobili naše znanje To je bila tudi priložnost, kot je poudarila Dragica Motik, ki nas je spodbudila k razmišljanju, „kako primerno usmerjati udeležence pouka pri učenju slovenščine, spoznavanju slovenske kulture in ohranjanju slovenstva ter jim s tem omogočiti, da na sebi najprimernejši način napredujejo v učenju in v sebi začutijo željo po stiku s slovenskim jezikom in slovenstvom. Koliko bomo izvajalci pouka pri svojem delu uspešni, bo pokazala prihodnost, ki jo sami ustvarjamo. S svojimi napori, pa se trudimo, ne le da ohranjamo zavest5 o svojem narodu in njegovi bogati kulturi, temveč tudi kot zgled, da je mirno in spoštljivo sožitje različnih mogoče.“

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu vas vljudno vabi na predstavi »Obrazi Polone Vetrih«, v katerih bo priznana slovenska gledališka igralka predstavila izbor iz svoje bogate ustvarjalnosti.

Predstavi bosta v ponedeljek, 21. novembra, in v torek 22. novembra 2011 ob 20. uri v Bitef teatru, Trg Mire Trailović 1, Beograd. Prva predstava (21.11.) bo izvedena v slovenskem, druga (22.11.) pa vangleškem jeziku.

Foto: Peter Uhan

Ena najbolj prepoznavnih in vrhunskih slovenskih dramskih igralk, Polona Vetrih, je v svoji umetniški karieri vselej iskala presežno: niso ji zadostovale pomembne gledališke vloge, publiki je želela dati mnogo več. Njeni avtorski literarni recitali so vsebinsko nekaj posebnega, drugačnega. Obsegajo redkeje predstavljeno poezijo in odlomke iz monodram, ki so bile pred nekaj leti uspešnice.

Prvi del večera je namenjen najlepši svetovni poeziji, kjer ne sme manjkati Visoka pesem iz Knjige vseh knjig, Stare zaveze. Umetnica bo recitirala tudi v hebrejščini, ki ji je še posebno pri srcu. V recitalu, ki je namenjen širši publiki, pa Vetrihova ni pozabila na Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Njegova Vrba je s Slovenci skoraj istovetna.

V tokratnem recitalu bo avtorica in interpretka Polona Vetrih prvič predstavila še monolog Fanny Mendelssohn, sestre slavnega skladatelja Felixa Mendelssohna-Barholdyja. Fanny je rasla v judovski družini filozofov in bankirjev, kjer je vsrkavala izjemno duhovno okolje. Takratne razmere in tradicija pa so bile tiste, ki nadarjeni skladateljici niso dopustile osebnega notranjega razvoja in umetniške rasti.

Monodrama Alma govori o svetovni popotnici, ki je kot prva ženska v začetku 20. stoletja prepotovala svet, sicer pa je bila doma v Celju. Tudi Alma Karlin se je vse življenje borila proti moškemu svetu in imela zaradi tega nemalo težav.

Nicolajevi Blagi pokojniki, dragi možje so pred leti polnili gledališke dvorane. Avtor z veliko simpatijo do življenja pripoveduje o smrti. A ko priklicuje smrt, da vse zadiši po njej, v resnici poveličuje in opeva življenje, do katerega ima kar najbolj optimističen odnos.