V organizaciji Centra za istraživanje migracija, ob podpori Fondacije za otvoreno društvo, je bila v četrtek, 02. marca 2017, organizirana okrogla miza z naslovom »Manjinski jezici u procesu evrointegracije: Otvaranje Poglavlja 26 i Drugi Izveštaj o sprovođenju Akcionog plana za Poglavlje 23« (»Manjšinjski jeziki v procesu evrointegracije: Odpiranje Poglavja 26 in Drugo Poročilo o izvajanju Akcijskega načrta za Poglavje 23«).
Sestanek je potekal v Hotelu Moskva na Terazijah v Beogradu, udeležili pa so se ga predstavniki narodnih manjšin v Srbiji, njihovih Izobraževalnih odborov, predstavniki Vlade Republike Srbije s področja manjšinskih pravic in državnega sistema izobraževanja, kot tudi predstavniki medijev. V imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine se je okrogle mize udeležila Tanja Tomazin.
Srečanje je z uvodnim nagovorom otvorila Biljana Jović, direktorica Centra. Za njo je spregovorila Snežana Vuković iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo Republike Srbije, ki je nadomeščala sicer napovedano Državno sekretarko Anamarijo Viček. Ga. Vuković je predstavila obširen pregled stanja manjšinskih jezikov v srbskem šolskem sistemu, s poudarkom na zakonskih utemeljitvah Ustave Republike Srbije, ki se nanašajo na zaščito in pravice nacionalnih manjšin. Prav tako je poročala o razpravah v Bruslju glede Poglavja 26 in problematike odgovarjanja na evropske direktive. Nato so se zvrstili trije govorci, ki so vsak na svoj način predali izkušnje posameznih narodnih manjšin, in sicer Svetlana Zolnjanova v imenu NS slovaške narodne manjšine, Darko Sarić Lukendić v imenu NS hrvaške narodne manjšine in Esad Džudžo v imenu bošnjaške narodne manjšine. Po osrednjem delu srečanja jeIgor Kostić iz Urada za človeške in manjšinske pravice Republike Srbije na kratko predstavil Drugo poročilo o izvajanju Akcijskega načrta za Poglavje 23.
Nekatere od pomembnejših problematik, ki so se odpirale tekom okrogle mize, se nanašajo na: financiranje in tiskanje ustreznih učbenikov (pri tem je g. Sarić Lukendić izpostavil pozitiven vidik razvoja elektronskih učbenikov, ki omogočajo manjše stroške in sprotno izpopolnjevanje vsebovanega gradiva), izobraževanje in zagotavljanje usposobljenega kadra za poučevanje v jezikih manjšin ter problem akreditacije diplom in potrdil, pridobljenih v matičnih državah manjšin. Poudarjena je bila tudi potreba po afirmativni, pozitivno naravnani politiki, ki bi tudi na družbeni ravni spodbujala šolanje na jezikih manjšin.
Več o obravnavanih vsebinah si lahko preberete na naslednji internetni povezavi:
http://www.minoritynews.rs/vidljivi-napreci-ali-znacajne-poteskoce/
Српски језик 
Slovenščina