U Novom Sadu obeležen „Prešernov dan“ i godišnjica Društva Slovenaca „Kredarica“

Proslava u čast velikog slovenačkog pesnika i jubileja Društva “Kredarica”

U Novom Sadu je 8. februara 2017. održana Centralna proslava „Prešernovog dana“ na kojoj je obeležen i jubilej dvadesetogodišnjica Društva Slovenaca „Kredarica“ iz Novog Sada, inače najstarijeg Društva Slovenaca u Srbiji. U dvorani Srpskog narodnog pozorišta pred više od 300 posetilaca priređen je kulturno-umetnički program u kojem su učestvovali članovi Društva „Kredarica“ i umetnici iz Novog Sada. Pored mnogobrojnih predstavnika slovenačkih udruženja iz Srbije proslavi su prisustvovali i gosti iz Slovenije, a delegaciju Ministarstva za dijasporu predvodio je ministar Gorazd Žmavc. Pored predstavnika pokrajinske Vlade, prisutni su bili i predstavnici Grada Novog Sada čiju je delegaciju predvodio gradonačelnik Miloš Vučević. Svojim prisustvom proslavu je uveličao i Beogradski nadbiskup Monsinjor Stanislav Hočevar. Delegaciju Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbiji predvodio je Dragomir Zupanc, predsednik Odbora za kulturu.

Predsednik Društva “Kredarica” Ivan Zavrtanik, prigodnim govorom je pozdravio prisutne, a u svom izlaganju predstavio je rad “Kredarice” od njenog osnivanja pa sve do današnjih dana. Prisutne su pozdravili i ministar Gorazd Žmavc, gradonačelnik Novog Sada Miloš Vučević, predstavnik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Srbiji Dragomir Zupanc i počasni konzul Republike Slovenije u Srbiji Rajko Marić. U ime slovenačkih društava iz Srbije prisutne je pozdravio Ivica Gruden, predsednik SKZ “France Prešern” iz Niša. Nakon toga podeljena su priznanja najzaslužnijim članovima i prikazan je dokumentarni film o Društvu “Kredarica”. U umetničkom delu programa nastupio je hor Društva “Kredarica” i grupa umetnika koji su izveli nekoliko kompozicija klasične muzike.

Prešernov dan je kulturni nacionalni praznik u Sloveniji koji se uvek praznuje 8. februara, na dan smrti najvećeg slovenačkog pesnika France Prešerna. To je neradni dan i širom zemlje se priređuju razni kulturni programi. Praznik obeležavaju i sve zajednice Slovenaca po svetu prigodnim kulturno-umetničkim programima uz učešće poznatih umetnika.

Josip Weber, predsednik Odbora za obaveštavanje NS Slovenačke nacionalne manjine

Obveščamo vas, da je izšel razpis Ministrstva kulture in informiranja za financiranje in sofinanciranje projektov na področju sodobne umetnosti za leto 2017.

Razpis bo odprt od 9. januarja do 10. februarja tega leta. /

Obaveštavamo vas da je Ministarstvo kulture i informisanja raspisalo Konkurs za finansiranje i sufinansiranje projekata u oblasti savremenog stvaralaštva u 2017. godini.

Konkurs će biti otvoren od 9. januara do 10. februara ove godine.

Vse v zvezi z razpisom si lahko preberete na spodnjih dveh povezavah: /

Sve informacije u vezi sa konkursom možete pronaći na donja dva linka:

http://www.seecult.org/node/185392

http://www.kultura.gov.rs/cyr/konkursi/konkurs-za-finansiranje-ili-sufinansiranje-projekata-iz-oblasti-savremenog-stvaralastva-u-republici-srbiji-u-2017–godini

V četrtek, 15. 12., je v okviru medinstitucionalnega projekta »Podrška unapređenju ljudskih prava i nulta tolerancija za diskriminaciju« v Palati Srbija potekalo usposabljanje z naslovom »Praćenje sprovođenja Akcionog plana za ostvarivanje prava nacionalnih manjina«. V imenu Nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, ki se aktivno vključuje v Akcijski načrt, sta se usposabljanja udeležila predsednik S. Verbič in sekretarka T. Tomazin.

Usposabljanje je bilo namenjeno poglobitvi razumevanja ustroja Akcijskega načrta, ki ga izvajata Kancelarija za ljudska i manjinska prava in OEBS Republike Srbije, ter pripravi na aktivno sodelovanje v že začetem procesu, ki ima za cilj ažuren in celosten vpogled v delovanje ter bivanje narodnih manjšin in organizacij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z manjšinsko problematiko v Srbiji. Na osnovi prepoznavanja konkretne ranljivosti manjšinskih skupin Akcijski načrt stremi k doseganju njihove družbene in pravne priznanosti ter enakopravnosti.

Program usposabljanja je bil sestavljen iz treh sklopov, in sicer prvega, v katerem so predavatelji predstavili najpomembnejše lastnosti Akcijskega načrta in konvencije Sveta Evrope, drugega, v katerem so bili prisotnim predstavljeni dosedanji rezultati in načini vključevanja v Akcijski načrt, ter tretji, ki je bil zasnovan kot interaktivna delavnica, na kateri so vsi sodelujoči imeli možnost predstaviti lastne izkušnje in potencialne nejasnosti v zvezi z Akcijskim načrtom

Ambasador Slovenije u Republici Srbiji Vladimir Gasparič sa saradnicima posetio je 8. decembra Požarevac i Kostolac. Goste je najpre u Gradskom zdanju primio gradonačelnik Požarevca Bane Spasović, kojom prilikom je izražena saglasnost da postoji prostor da se dodatno unapredi veza Slovenije i Srbije i da je u obostranom interesu jačanje saradnje u ekonomskom, kulturnom i društvenom smislu.

Slovenski ambasador istakao je da je Srbija veoma značajan ekonomski partner za Sloveniju o čemu svedoči podatak da robna razmena između dve zemlje svake godine ide uzlaznom putanjom. On je takođe rekao da u Srbiji posluje 1.500 slovenačkih preduzeća koja zapošljavaju 30.000 ljudi i da je obim investiranja Slovenije u Srbiji na nivou od 1,2 milijarde evra.

Srbija je za Sloveniju druga destinacija po investicijama, odmah posle Hrvatske i mi pružamo Srbiji podršku u procesu pristupanja Evropskoj uniji. Vrlo je značajno da prihvatate reforme koje su bliske EU, jer na taj način svoju državu činite organizovanijom, uspešnijom i bližoj evropskim vrednostima. Po broju naših stručnjaka, koji dolaze u Srbiju da pomognu u sporovođenju reformi i pisanju novih zakona, Slovenija se nalazi na trećem mestu i to je veoma konkretan doprinos vašoj ambiciji da u narednom periodu postanete članica EU. Izuzetno je značajno da održavamo kontakte sa građanima Srbije i Slovencima koji žive u Srbiji. U Srbiji ima 16 slovenačkih društava, koja su vrlo aktivna kroz razne sekcije i preko njih održavaju slovenački duh i kulturu, što je za nas veoma bitno. Odnosiizmeđu dve zemlje su odlični, imali smo pre mesec dana zajedničku sednicu obe vlade, održan je poslovni forum kome je prisustvovalo 150 privrednika i zaključak je bio da su potencijali ogromni i da treba raditi dalje, kazao jeambasador Gasparič.

PONOSNI NA SUGRAĐANE SLOVENAČKOG POREKLA

Gradonačelnik Požarevca Bane Spasović je istakao da je ponosan na sugrađane slovenačkog porekla, koji doprinose dobrobiti lokalne zajednice, a mnogi od njih obavljaju i važne funkcije u Požarevcu i Kostolcu i time su, zapravo, najbolji ambasadori zemlje svojih predaka.

Rado se prisećam septembra 2014. godine, kada sam imao prilike da prisustvujem početku rada škole slovenačkog jezika u Kostolcu, zajedno sa tadašnjim ambasadorom Republike Slovenije u Srbiji Francom Butom i nadbiskupom beogradske nadbiskupije StanislavomHočevarom. Tada smo se uverili koliko su zapravo veze sa ovim podnebljem jake, zahvaljujući ljudima koji vredno rade za svoj Požarevac i Kostolac, ali čuvaju sećanje i održavaju veze sa državom u kojoj su rođeni njihovi dedovi. Tada, na svečanom skupu u Kostolcu okupili su se brojni potomci slovenačkih predaka, koji su se u tom mestu naseljavali još od 1913. godine, pretežno kao kvalifikovana radna snaga u ondašnjim rudnicima. Danas u Kostolcu od oko 10 hiljada stanovnika, slovenačka zajednica broji nešto više od 250 žitelja. Svi oni, ali i mnogobrojno ostalo lokalno stanovništvo aktivno učestvuju u Društvu slovenačko – srpskog prijateljstva u Kostolcu. Time se jačaju veze Slovenije i Srbije u kulturnom, društvenom i ekonomskom smislu. Vaša poseta u svemu ovome je značajan podsticaj, rekao je Spasović.

SLOVENAČKI JEZIK U KOSTOLCU

Predsednik Udruženja Slovenaca u Kostolcu Saša Radić podsetio je da je Udruženje osnovano pre tri godine kao ogranak Društva Slovenaca „Sava“ iz Beograda.

U Tehničkoj školi „Nikola Tesla“ u Kostolcu se već tri godine svakog utorka uči slovenački jezik. Nastavu, koja je za građane besplatna, finansira Ministarstvo obrazovanja, kulture i sporta Republike Slovenije. Zahvaljujući Ambasadi Slovenije donirano je oko 450 hiljada dinara za kupovinu novih klupa, stolica, tabli i ostale školske opreme OŠ „Božidar Dimitrijević Kozica“ u Maljurevcu, posle majskih poplava 2014. godine. Udruženje Slovenaca ima izuzetnu saradnju sa Ambasadom Slovenije, Nacioalnim savetom slovenačke nacionalne manjine u Srbiji i sa Slovenačkim poslovnim klubom. Nastojimo da na taj način doprinesemo kako jačim kulturnim, tako i privrednim vezama između Slovenije, Grada Požarevca i Gradske opštine Kostolac, naglasio je Radić.

U istom prijateljskom tonu nastavljeni su razgovori u Kostolcu, gde je ambasadora Slovenije primio predsednik Gradske opštine Kostolac Ivan Savić sa saradnicima. Tom prilikom Savić je izrazio nadu da će se kvalitetna i intenzivna saradnja nastaviti i u narednom periodu.

Nadam se da ću ubuduće imati više prilike da dolazim u Požarevac i Kostolac i da češće budem u društvu Slovenaca sa ovog područja, sve u interesu jačanja obostrane saradnje, rekao je Gasparič u Kostolcu.

U nastavku druženja konzul Ambasade Republike Slovenije MihaVilar odgovarao je na pitanja građana slovenačkog porekla, koja su se odnosila na rad Konzulata Slovenije. Zatim je u Tehničkoj školi „Nikola Tesla“ ambasador Slovenije održao predavanje na tem: „Srbija i Evropska unija“

V petek je bil na programu Radia Slovenije predvajan telefonski intervju, ki ga je novinar Jure Čokl opravil s Sašem Verbičem, predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Verbič je odgovarjal na vprašanja glede aktualnega delovanja slovenske narodne skupnosti v Srbiji in pripovedoval o aktivnostih društev, pri čemer je bila posebna pozornost usmerjena na Dneve slovenskega filma v Beogradu.

Če v petek zvečer niste bili doma (saj ste morda obiskali svečani zaključek festivala DSF, ki se iz Beograda, Niša in Pančeva v nedeljo, 4. 12., seli v Novi Sad), pa še niste nič zamudili. Pogovor s predsednikom Verbičem si lahko poslušate na naslednji spletni povezavi:

http://radioprvi.rtvslo.si/2016/11/slovencem-po-svetu-94/

V okviru Svetovnih dnevov slovenske kulture, ob deseti obletnici obstoja štiriletnega študija slovenščine na Oddelku za splošno jezikoslovje Filološke fakultete v Beogradu, je posnet kratki dokumentarni film z naslovom Študira(j)mo slovenščino. Traja 23 minut in je dostopen na spodnji povezavi.

U okviru Svetskih dana slovenačke kulture, povodom desete godišnjice postojanja četvorogodišnjih studija slovenačkog jezika na Katerdi za opštu lingvistiku Filološkog fakulteta u Beogradu, snimljen je kratki dokumentarni film pod naslovom Studira(j)mo slovenački. Traje 23 minuta i dostupan je na donjem linku:

https://www.facebook.com/Sloven%C5%A1%C4%8Dina-v-Beogradu-1749989428583000/

V Beogradu je bila 24. in 25. novembra 2016 na delovnem obisku delegacija Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik Odbora za zunanjo politiko, gospod Jožef Horvat, so predstavljali mag. Branislav Rajić, podpredsednik OZP, g. Kamal Izidor Shaker, član OZP in predsednik Odbora za zadeve EU, in dr. Katja Jerman, sekretarka OZP.

Po sestanku s predstavniki Parlamenta Republike Srbije se je 24. novembra popoldne delegacija OZP Republike Slovenije srečala tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Srbiji: s Sašom Verbičem, predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, s prof. dr. Majo Đukanović, članom Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, in z go. Danijelo Fiškov, predsednico Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji.

Srečanje je organiziral N. E. Vladimir Gasparič, veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, v prostorih veleposlaništva.

Teme pogovorov so se nanašale na ekonomski in statusni položaj slovenskih skupnosti v Srbiji. O ekonomskih odnosih je govorila ga. Danijela Fišer, o statusu pripadnikov slovenske manjšine v Srbiji pa sta zbrane informirala g. Saša Verbič in prof. dr. Maja Đukanović. V zaključku srečanja so člani OZP povabili Sašo Verbiča na obisk Državnega zbora v Sloveniji

V marcu 2016 je Vlada Republike Srbije sprejela Akcijski načrt za zagotavljanje pravic narodnih manjšin (Akcioni plan za ostvarivaje prava nacionalnih manjina), ki ga izvajata Urad za človeške in manjšinske pravice ter OEBS Srbije(Organizacija za evropsko varnost in sodelovanje, v Sloveniji OVSE) in katerega cilj je prepoznavanje potreb in zagotavljanje enakopravnih pravic manjšinskih skupnosti v Srbiji.

28. novembra so bili predstavniki organizacij in skupnosti, povezanih z aktualno manjšinjsko problematiko, povabljeni v Palato Srbija na prvi skupni sestanek, na kateremu so bili predstavljeni dosedanji dosežki v okviru Akcijskega načrta ter oblike prihodnjega delovanja ter sodelovanja. Sestanka sta se v imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila predsednik Saša verbič in sekretarka Tanja Tomazin.

Z uvodnimi nagovori so prisotne pozdravili Suzana Paunović, direktorica Urada za človeške in manjšinjske pravice, Čedomir Backović, pomočnik ministra pravosodja in predsednik pogajalske skupine za Poglavje 23, Ivan Bošnjak, državni sekretar v Ministrstvu javne uprave in lokalne samouprave, ter Andrea Oricio, ambasador Misije OEBS v Srbiji. Izrazili so veliko zadovoljstvo z doseženemi rezultati, prav tako pa so izpostavili tudi nekatere kritične točke postopka, kot je na primer razmeroma medel odziv s strani nekaterih v načrt vključenih skupnosti.

V drugem delu sestanka je bil predstavljen osnutek poročila o izvajanju Akcijskega načrta, v katerem so govorci natančno predstavili osnutek načrta, način dosedanjega pridobivanja kontaktov in informacij, potrebnih za ustvarjanje pregledne baze, ter metodologijo delovanja. Precej je bilo rečeno tudi o predvidenih ciljih v letu 2017, ko naj bi Akcijski načrt na podlagi že močneje utrjene baze razširil in poglobil vzpostavljanje enakopravnih manjšinskih možnosti.

V obširni razpravi, ki je sledila, so mnogi od udeležencev javno izrazili svoje pohvale, pomisleke in skrbi glede celotne zadeve. Največ skepticizma do uspešnega izvajanja so pokazale maloštevilne manjšinske skupnosti, ki tako zaradi svoje maloštevilnosti kot zaradi skromnih sredstev ne morejo enakopravno sodelovati v vseh ponujenih možnostih uveljavjanja pravic (kot je npr. institucionalno izobraževanje). Razpravljalo se je tudi o čim bolj korektnih raziskovalnih pristopih in pregledni povezanosti vseh, ki so v ta sicer izredno obširen projekt tako ali drugače vključeni, pri čemer so predstavniki Akcijskega načrta poudarili trud in potrebo za ažurno komunikacijo ter medsebojnim obveščanjem

Od 22. do 25. novembra 2016 v Jugoslovenski kinoteki v Beogradu potekajo Dnevi slovenskega filma v organizaciji Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava.

Pokrovitelji projekta so srbsko Ministrstvo kulture in informiranja, slovenski Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu in Nacionalni svet slovenske narodne manjšine Republike Srbije.

Včeraj zvečer, 22. novembra, je potekala svečana otvoritev festivala, o kateri so poročali tako slovenski kot srbski mediji. Del medijskega poročanja si

lahko preberete na spodnjih dveh povezavah.

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo, da se udeležite bogatega programa DSF tudi v prihodnjih dneh

https://www.rtvslo.si/kultura/film/srbska-prestolnica-v-znamenju-slovenskega-filma/408172#ž

http://www.blic.rs/kultura/vesti/svecano-otvaranje-dana-slovenackog-filma-u-beogradu/444mzhs

Ob svetovnem dnevu otroka je Urad za človeške in manjšinske pravice Srbije z dr. Suzano Paunović na čelu v nedeljo, 20. novembra 2016, v Dečijem kulturnem centru v Beogradu organiziral slovesno proslavo pod geslom „Vsak otrok ima pravico, da …“.

Cilj proslave je bil dvojen – širjenje zavesti o otroških pravicah in njihovi ranljivosti ter veselje ob tistih segmentih zakonske zaščite otrok, ki jih je srbska skupnost v preteklih letih delovanja že dosegla. Otroci so se v spremstvu staršev in učiteljic zbrali v preddverju Otroškega kulturnega centra, kjer jih je čakalo mnogo presenečenj: od poligona igrivih izumov in besednih iger, predstavitve delovanja Nikole Tesle, do ekološke akcije „Limenkica – ulaznica“. Otroci so imeli dovolj časa, da uživajo in se igrajo na zanje pripravljenih delavnicah, nakar je sledila multimedijska prireditev na temo otroških pravic. Svečani gostje so bili Ljubivoje Ršumović, Minja Subota, Leontina Vukomanović in otroški zbor „Čarolija“, ki je z modernimi melodijami in bogato scensko spremljavo še posebej popestril dogajanje. Otroško gledališče „Čarapa“ je obiskovalce razveselilo (in ganilo) s predstavo Deklica z vžigalicami. V imenu Nacionalnega sveta Slovenske narodne manjšine se je prireditve udeležila sekretarka Tanja Tomazin.

Ob njihovem dnevu se spomnimo vseh otrok sveta in jim zaželimo topline, ljubezni in možnosti, ki jim pripadajo. Naj bo vsak dan – dan otroka