Konec oktobra sta v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Slovencev Sava v Beogradu, z razstavo z naslovom Brezmejna grafika, razstavljala kamničana, predstavnika sodobne likovne umetnosti Martina Lesjak, prof. likovne umetnosti in mag. Jernej Jemec, prof. likovne umetnosti, akademski slikar.

Odprtje razstave je bilo 31. 10. 2011, na dan slovenskega državnega praznika

Z razstavo smo obeležili 20-letnico samostojnosti Slovenije ter 10-letnico delovanja društev, Slovenskega društva Sava iz Beograda in Društva Planika iz Zrenjanina

Projekt Brezmejna grafika je grafični projekt izbran in podprt z javnim razpisom Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Dogodek je bil prvi v vrsti dogodkov, ki bodo spodbujali še poglobljenejše sodelovanje med društvi Slovencev v Srbiji ter prispevali k ohranjanju slovenske kulture

Po besedah avtorjev predstavlja likovni projekt brezmejna grafika tako kulturni most med obema državama, kakor v likovni umetnosti most med grafično umetnostjo in kiparstvom. Skozi tehniko globokega tiska, suho iglo, je odtis prenešen na blago ter kaširan na tridimenzionalno podlago, ki omogoča likovno konstruktivni dialog z okoljem.

Mag. Milena Spremo, dipl. filozof
članica in predsednica Odbora za informiranje
Nacionalnega sveta Slovenske narodne manjšine

Poznati slovenacki progresivni jazz saksofonista i kompozitor Igor Lumpert (Novo mesto, New York) nastupa sa svojim triom Innertextures u okviru 27. Beogradskog jazz festiva u Domu omladine Beograda 30.oktobra 2011 godine u 20 casova.

Sudelovao je sa poznatim jazz muzicarima kao sto su John Abercrombie, Reggae Workman, Matt Brewer,Tommy Crane Robert Glasper, Damion Reid, Boris Kozlov, Igor Bezget, Drago Gajo, Jonathan Blake, Jacob Bro i Sonny Simmons. Nasi clanovi su imali priliku da ga slusaju na koncertu 2005. godine u Domu omladine Beograda koji je organizovalo Drustvo Sava.

Nastup Igora Lumperta pomoglo je Drustvo za prostovoljno delo Novo mesto

(Maribor, 27. oktober 2011) – Komisija prvega ocenjevalnega kroga je razglasila finaliste Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011, ki jo podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. Med finaliste nagrade HORUS 2011 so se uvrstila vsa podjetja, ki so dosegla vsaj 51% vseh možnih točk v prvem krogu ocenjevanja. Prejemniki nagrade HORUS 2011 in posebnih priznanj bodo znani predvidoma v drugi polovici novembra 2011. Nagrada HORUS bo letos podeljena tretjič, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij k družbeni odgovornosti.

V kategoriji velikih podjetij so se v drugi krog ocenjevanja uvrstili: BTC d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d. in S&T Slovenija d.d., v kategoriji srednjih podjetij: Microsoft d.o.o., Butan plin d.d., Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Abbott Laboratories, družba za farmacijo in diagnostiko d.o.o. in v kategoriji malih podjetij: Etika d.o.o. in Lotrič, laboratorij za meroslovje, d.o.o. V kategoriji zavodi pa se za nagrado HORUS 2011 potegujejo: Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon, Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvaliteto življenja po poškodbi glave in Vozim – Zavod za inovativno izobraževanje o varni vožnji.

Za posebno priznanje – Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu so finalisti: Matjaž Brezigar (Iskra Avtoelektrika d.d., direktor odvisne družbe Iskra Suzhou Kitajska), Janez Gladek (Gladek Technik GmbH, Švica), Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska), Dr. Albin Doberšek (Engineering Dobersek GmbH, Zvezna republika Nemčija), Andrej Kosič (Kosic Calzature ‘Kosic Benedetto’ di Kosic Andrea & Figli S.a.s., Italija), Herman Zupan (HZ Group, Argentina) in Primož Artača (ACV Ventures d.o.o., Srbija). za posebno priznanje novinarju: Iva Gruden, Marko Miklavc, Barbara Pavlin in Jana Petkovšek Štakul in za posebno priznanje osebi, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti Tomo Križnar in Društvo Ekologi brez meja.

Člani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2011 v 1. krogu ocenjevanja (iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in drugih javnosti) so bili: velika podjetja – Tonja Blatnik, dr. Mirjam Galičič, Jože Smole in Lidija Novak; srednje velika podjetja: Polona Briški, doc.dr. Jernej Belak, Jože Gornik, Maja Rečnik in Barbara Pavlin; majhna podjetja in zavodi: mag. Aleksandra Podgornik, Tatjana Novak, Lidija Kramar, Robert Hernec in Karidia Toure Zagrajšek; Slovenci v zamejstvu in po svetu, novinarji in splošna priznanja: dr. Jožica Knez-Riedl, mag. Ajša Vodnik, dr. Breda Mulec, mag Vinko Kurent, dr. Andrej Fištravec, dr. Zvone Žigon in Petra Lesjak.

Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 11. do 24. oktobra 2011, neodvisno (brez predhodnega vedenja ocenjevalcev o rezultatih drugih ocenjevalcev). Delo ocenjevalne komisije druge kroga ocenjevanja pa bo potekalo vse do slavnostne razglasitve nagrajencev, ki bo predvidoma v drugi polovici novembra 2011 v Mariboru.

Nagrada Horus je del nacionalne strategije osveščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in PRSS – Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagrado Horus podpira kar 16 partnerskih organizacij in pokroviteljev: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odličnost, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo novinarjev Slovenije, LSPR – Londonska šola za odnose z javnostmi. Medijski partnerji nagrade Horus 2011 so: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d.d., Delo, časopisno založniško podjetje, d.d., Večer, časopisno založniško podjetje, d.d., Žurnal media, d. o. o.. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o.

Častni pokrovitelj nagrade Horus je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

Dodelom nagrada i priznanja, završen je 22.Festival tamburaških orkestara Srbije. Dve kvalitetne i lepe večeri koje je rumska publika ispratila u velikom broju, sedam odličnih orkestara u zvaničnoj selekciji, uz gostujuće orkestre iz Slovenije i Hrvatske, kao nastup najboljeg dečijeg tamburaškog orchestra iz Pančeva, u najkraćem je obeležilo ovogodišnji festival

Otvaranje festivala: ambasador Republike Slovenije Franc But i predsednik opštine Ruma Goran Vuković

Po oceni žirija publike, nagrade su dodeljene „Vipavskim tamburašima“ izSlovenije, odnosno, GTO „BrankoRadičević“ iz Rume.

Žiri novinara nagradio je prve večeri RTO „Plavi čuperak“, dok je druge večeri priznanje uručeno GTO StaraPazova

Svečana dodela nagrada

Stručni žiri koji su činili, predsednik, kompozitor Slobodan Atanacković, prof.dr Milovan Miškov i prof. Zoran Mulić, doneo je sledeće odluke: Prva nagrada „Sava Vukosavljev“ dodeljena je GTO „BrankoRadičević“ sa osvojenih 98 bodova, dok je Subotički tamburaški orkestar osvojio 94 boda. Drugu nagradu osvojio je TO HGU „Festival Bunjevačkih pisama“ iz Subotice, 85 bodova, a 83 boda osvojio je TO AKUD „Lola“ iz Beograda. Treća nagrada je sa 78 bodova po oceni stručnog žirija, pripala Rumskom TO „Plavi čuperak“, orkestru koji je prvi put nastupio na ovom festivalu, 76 bodova imao je GTO Stara Pazova, a 74 boda osvojio je TO HKPD „Matija Gubec“ iz Rume.

Spuštena je zavesa na 22.Festival tamburaških orkestara Srbije, a pripreme za naredni mogu da počnu. U slavu i čast tambure, muzike i amaterskog stvaralaštva ( izvor: www.kcruma.co.rs

Vipavski tamburaši

Gosti „Arhipelaga“

Ekskluzivni gosti izdavačke kuće „Arhipelag“ na 56. beogradskom sajmu knjiga biće portugalska književnica Lidija Žorž, čiji roman „Dok vetar zviždi kroz kranove“ izlazi iz štampe ovih dana, kao i slovenački pisac Aleš Šteger

Aleš Šteger (Ptuj, Slovenija) je ugledni slovenački pesnik, esejista i prozni pisac. Diplomirao je komparativnu književnost i nemački jezik na Filozofskomfakultetu u Ljubljani. Urednik je edicija Koda i Beletrina u Študentskoj založbi. Prevodi sa nemačkog i španskog jezika (Gotfrid Ben, Ingeborg Bahman, Peter Huhel, Pablo Neruda, Olga Orosko).

Njegova knjiga pesama Šahovnice sati (1995) osvojila je nagradu Slovenačkog sajma knjiga za najbolju prvu knjigu.Usledile su potom zbirke Kašmir (1997, Veronikina nagrada), Protuberancije (2003) i Knjiga reči (2005).

Roman Ponekad je januar usred leta (1999) koji se nedavno pojavio u prevodu na srpski inspirisan je Štegerovim putovanjem po Latinskoj Americi. Knjiga prozno-esejističkih zapisa Berlin (2007) prva je Štegerova knjiga objavljena u Srbiji i osvojila je slovenačku nagradu „Marjan Rožanc“ za esejističku knjigu godine.

Knjige Aleša Štegera prevođene su na italijanski, nemački, engleski, švedski, španski, hrvatski, slovački, češki, srpski, makedonski, bugarski, litvanski i mađarski jezik.

Živi u Ljubljani. Oženjen je Beograđankom Majom, i ima sina Tarasa.

Više na www.alessteger.com

Dragi rojaki in prijatelji,

v imenu Društva Slovencev „Planika“ iz Zrenjanina Vas vljudno vabimo na odprtje razstave grafik slovenskih umetnikov Martine Lesjak in Jerneja Jemca v ponedeljek, 31.oktobra, ob 20:00 uri v prostorih Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Slovencev „Sava“, Terazije 3/IX, Beograd.

Za izpeljavo našega projekta se zahvaljujemo Necionalnemu svetu slovenske narodne manjšine in Društvu Slovencev „Sava“ za pomoc in odstopitev svojih prostorov, prav tako Pojoči družbi in pevskemu zboru „Planika“ za kulturno umetniški program ob otvoritvi razstave.

Društvo Slovencev Planika

Obvestilo o predčasnih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije v nedeljo, 4. decembra 2011

Predsednik Republike Slovenije je 21. oktobra 2011 razpisal predčasne volitve v Državni zbor. Za dan volitev je določil nedeljo 4. decembra 2011, prvi dan za začetek volilnih opravil je določil 21. oktober 2011.

Razgrnitev volilnih imenikov:

Predvidoma od tedna med 24. in 28. oktobrom 2011 bo na sedežu Veleposlaništva RS v Beogradu razgrnjen posebni volilni imenik (PVI) z namenom ureditve vpisov volivcev. Natančen datum razgrnitve volilnega imenika pri tukajšnjem veleposlaništvu bo objavljen naknadno.

Vsak volivec ima v času uradnih ur veleposlaništva pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali pomanjkljivosti. Prosimo, da ste pozorni predvsem na pravilnost vpisa naslova in osebnega imena volivca. Vse spremembe osebnih imen, ki so posledica spremembe matičnih dejstev (sklenitev zakonske zveze, razveza, priznanje očetovstva…) je mogoče odpraviti le s posredovanjem izpiska iz matične knjige na mednarodnem obrazcu.

Obveščanje državljanov in možnosti glasovanja:

Tako kot do sedaj, bodo izseljenci (slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini) na naslove stalnega prebivališča prejeli obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor (vzorec obvestila) in načinih uresničevanja volilne pravice.

Izseljenci lahko uresničijo volilno pravico na volišču Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, v nedeljo 4. decembra 2011 med 9. in 17. uro, ali po pošti, saj bodo vsi volivci s stalnim prebivališčem v tujini na svoj naslov prejeli tudi glasovnico in volilno karto. Izseljenci, ki se bodo v času volitev nahajali v RS, pa se lahko odločijo tudi za glasovanje na voliščih OMNIA v RS, vendar lahko na volišču v RS glasujejo le, če svojo namero sporočijo okrajni volilni komisiji oziroma upravni enoti najkasneje do 30. novembra 2011.

Zdomci (državljani z začasnim prebivališčem v tujini) lahko uresničujejo volilno pravico na volišču Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu, po pošti ali na svojem volišču v Republiki Sloveniji.

Zdomci, ki želijo voliti na Veleposlaništvu ali po pošti morajo svojo namero pravočasno sporočiti Državni volilni komisiji.Zahtevke za glasovanje po pošti ali na veleposlaništvu, volivec posreduje na naslov DVK, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, po faksu št. 00386 43 31 269 ali pa podpisan in skeniran zahtevek posreduje na elektronski naslov rvk@gov.si. Upoštevali se bodo le tisti zahtevki, ki bodo na naslov DVK prispeli najkasneje do 30 dni pred izvedbo predčasnih volitev, to je do 3. novembra 2011.

Prilagamo obrazec Zahtevka za glasovanje po pošti ali na veleposlaništvu, ki ga izpolnijo zdomci in pravočasno posredujejo DVK.

Informacije in obrazci so dosegljivi tudi na spletni strani Državne volilne komisije (http://www.dvk.gov.si).

Obvestilo o zbiranje podpisov volivcev v podporo posamezni listi kandidatov oz. kandidatu za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije

Skladno z določbami Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06- UPB!, 54/07 odl. US; v nadaljevanju ZVDZ-UPB1) lahkokandidate za poslanke in poslance v državni zbor predlagajo politične stranke in volivke in volivci (v nadaljevanju volivci).

Volivec lahko da svojo podporo s podpisom na predpisanih obrazcih Državne volilne komisije, ki so dosegljivi tudi na spletni strani(http://www.dvk.gov.si). Obrazec je brezplačen in ga lahko dobite tudi na sedežu Veleposlaništva RS v Beogradu, v času uradnih ur.

Na podlagi 46. člena ZVDZ-UPB1 lahko da vsak volivec svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enkrat. Volivci, ki sem med zbiranjem podpisov stalno ali začasno nahajajo v Srbiji, svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba Veleposlaništva RS v Beogradu, v času uradnih ur veleposlaništva.

Volivec izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo veleposlaništva. Volivec uradni osebi na vpogled predloži osebni dokument.

Volivec nato tako izpolnjen in s strani uradne osebe potrjen obrazec osebno pošlje predlagatelju, ki poskrbi, da se podana podpora pošlje pristojnemu organu za vodenje evidence volilne pravice, zaradi vpisa podpore v računalniško evidenco.

Podpora s podpisi se lahko od 21.10.2011 do dneva, ki je določen za predložitev list kandidatov, t.j. do vključno 9.11.2011.

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

V Etnografskem muzeju v Beogradu sta 5. oktobra 2011 predstavljena zbornik in monografija Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji; Traditiones 39/1 (2010), čigar urednice so: Ingrid Slavec Gradišnik in Dragana Radojičić. V Zborniku so zbrani prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci: Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji leta 2009. Knjiga je objavljena v okviru strokovne revije Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Promocijo so, poleg beograjskih etnologov, zainteresirano spremljali številni člani Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, ki je tudi del knjige, ne samo v prispevku, ki obravnava društvo samo, temveč tudi skozi strokovne članke članic Društva Sava, Anice Sabo in Biljane Milenković-Vuković. Na predstavitvi so govorile: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane, dr. Mladena Prelić, Etnografski inštitut SANU iz Beograda ter dr. Maja Đukanović s Filološke fakultete v Beograd, tudi članica Save. Večer se je začel in zaključil s glasbo, in sicer Arijo in menuetom slovenskega skladatelja Mihovila Logarja, ki je živel in ustvarjal v Srbiji, njegovo življenje in delo pa ponazarja ravno to, kar zbornik obravnava – vlogo in pomen Slovencev v Srbiji in obratno. Logarjevo skladbo je navdihnjeno izvedel Kvartet, ki sicer že vseh deset let obstoja društva Sava nastopa na njegovih prireditvah (Nevena Glišić, flavta; Imre Sabo, violina; Atila Sabo, viola; Dragi Ranđelović, violončelo), večer pa so zaključili z izvedbo skladbe Dunavski valovi, Jona Ivanovicija.

Sama konferenca je predstavljena v Biltenu društva Sava št. 14, str. 22:

V prekrasnem ambientu Muzeja na odprtem „Stara vas“ v Sirogojnu (jugo-zahodna Srbija), edinem muzeju te vrste v Srbiji, so se ob koncu avgusta 2009 zbrali ugledni etnologi in antropologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, folkloristi in etnomuzikologi, na Mednarodni znanstveni konferenci (udeležilo se je 60 znanstvenikov iz 10 evropskih držav). Organizatorja te znanstvene konference sta bila Etnografski inštitut Srbske akademije znanosti in umetnosti iz Beograda, ter gostitelj – Muzej „Stara vas“ Sirogojno. Delo je potekalo v treh vzporednih sekcijah. Prva sekcija – Terenska raziskovanja (izziv-rezultatpraksa) je obravnavala redefiniranje in vpogled v terenske izkušnje. Druga sekcija je delala v okviru Sedme srbsko-bolgarske konference – Kulturna dediščina in nacionalna identiteta: vzporedno raziskovanje v Bolgariji in Srbiji.

Tretji oddelek, za naše bralce vsekakor najbolj zanimiv, je bila Prva srbsko-slovenska konferenca – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji: etnološka raziskovanja identitete in pogled na stanje v poklicu, katera je zbrala kolege iz Slovenije in Srbije, in je rezultat bilateralnega znanstvenega sodelovanja med Etnografskim inštitutom SANU in Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU (o čemer smo že pisali v prejšnjih številkah Biltena).Predstavljeni so prispevki o vprašanjih zgodovine etnologije v Srbiji in Sloveniji (dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Jurij Fikfak), glasbene kulture (mag. Anica Sabo, dr. Mladena Prelić, mag. Ivan Đorđević, mag. Srđan Radović), o organiziranju emigrantov (dr. Mojca Ravnik, Saša Poljak Istenič, mag. Mirjana Pavlović), o poučevanju vizualne etnografije (dr. Naško Križnar), o Srbih v Sloveniji (mag. Milina Ivanović Barišić, dr. Jadranka Đorđević, dr. Dragana Radojičić), o jugonostalgiji Srbov in Slovencev (dr. Lada Stevanović), ter o zbrisanih (mag. Marta Stojić). Zelo opažen je bil prispevek članice našega Društva, mag. Anice Sabo, skladateljice in glasbenega teoretika, izredne profesorice na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, ki nam je, z audio prezentacijo, govorila o Slovenskih skladateljih v Srbiji – Davorinu Jenku, Mihovilu Logaru in Zlatanu Vaudi, ki so, vsak na svoj način utrdili vzpostavitev kulturnih povezav med Slovenijo in Srbijo, ki traja do danes. Poleg primarnega skladbeniškega ustvarjanja, name je nakazala tudi druge vidike njihovega angažiranja, kot so delovanje s pevskim zborom, različne oblike pedagoškega delovanja, ter obsežno organizacijsko-družbeno delo.

Davorina Jenka, skladatelja in dirigenta, Slovenca s panslovanskimi prepričanji, ki je štirideset let živel in ustvarjal v Beogradu in Pančevu, je predstavila dr. Mladena Prelić, s poster-prezentacijo Kako pomnimo Davorina Jenka. Seznanila nas je z oblikami v katerih se Davorin Jenko in njegovo delo do današnjih dni pomnijo v Srbiji in Sloveniji: spomeniki, ki so postavljeni v njegovo čast, zaznamovanje obletnic, poimenovanje šol in ulic z Jenkovim imenom, pa tudi popularnost in recepcija njegovega glasbenega dela. Med drugim je on skladatelj prve slovenske in prve srbske himne – Naprej zastava Slave in Bože pravde.

Kot rezultat terenskih raziskav Saše Poljak Istenič in dr. Mojce Ravnik, ki se sta leta 2008 mudili v Beogradu in se pogovarjali s člani Društva „Sava“ ter njihovimi družinami, sta nastali znanstveni nalogi Pomen društev za izseljence – Društvo Slovencev Sava, Beograd in Pogled v malo znana poglavlja iz življenja Slovencev v Srbiji. V prvi nalogi Saša Poljak Istenič govori o pomenu Društva Sava za ohranjanje identitete (slovenski jezik in kultura, kulturnoumetniško ustvarjanje, izobrazba), pa tudi o zelo aktivnem delu članov na ustanovitvi nacionalnega sveta Slovencev v Srbiji.

Prispevek dr. Mojce Ravnik ima dva dela. V prvem govori o otrocih iz Prekmurja, ki so s svojimi družinami bili zaprti v taboru Šarvar na Madžarskem med II. svetovno vojno. Osvobodila jih je Srbska pravoslavna občina iz Novega Sada in jih nastanila pri družinah v različnih vaseh v Bački, kjer so bili, vse do konca vojne. Drugi del, napisan po bivanju v Beogradu, je o posameznikih in njihovih družinah v Beogradu od I. svetovne vojne do danes, kjer je predstavljen delček izjemno živopisnih motivov – od načina naseljevanja, integracije v novo okolje, adaptacije, finančnega preživljanja, vzpostavitve socialnega omrežja, vse do odnosa do krajev v Sloveniji, v katerih so njihove korenine. Nalogi sta ponazorjeni s fotografijami, ki dopolnjujejo predstavitev o življenju Slovencev v Srbiji.

Poleg dela v sekcijah z znanstvenimi in strokovnimi prezentacijami, so si udeleženci Konference in obiskovalci Muzeja ogledali razstavo publikacij iz knjižničnega sklada Etnografskega inštituta SANU in knjige ter filme in digitalne natise Muzeja v Sirogojnu avtorice Biljane Milenković-Vuković, etnologinje in višje bibliotekarke Etnografskega inštituta SANU. V rustičnem ambientu Rastlinske lekarne, enem od centralnih objektov Muzeja, okrašenem z ročnimi deli, ki so lastništvo Muzeja na odprtem prostoru (kot so posebne majhne preproge, preslice, tkani robčki, vretena, žlice, posode in drugi predmeti za vsakdanjo uporabo) so bile razstavljene publikacije.

Poleg glavne razstave publikacij Etnografskega inštituta SANU sta bili še dve tematsko- razstavni celici, ki sta bili v soglasju s koncepcijo Konference: celotna tiskana produkcija srbsko-bolgarskega znanstvenega sodelovanja in natisi o Slovencih v Srbiji/Srbih v Sloveniji. Iz vitrine s slovenskimi in srbskimi publikacijami posebno poudarjamo: Biltene društva Slovencev v Srbiji, monografije Slovenci v Beogradu, Slovenci glasbeniki v Nišu in okolici, Štiri matere ena ljubezen, potem priloge iz serijskih publikacij (Slovenci v Beli Crkvi, Valjevci in Slovenci…). Srbsko ustvarjalstvo v Sloveniji je bilo predstavljeno s časopisoma Mostovi in Besede ter z monografijo Panorama srpske književne reči u Sloveniji.

Prispevki predstavljeni na Prvi srbsko-slovenski konferenci – Srbi v Sloveniji in Slovenci v Srbiji bodo objavljeni v strokovni reviji Traditiones, v založbi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Biljana Milenković Vuković

Prevedla: Snežana Goršek in Marko Hadžić