http://www.slovenci.si/znameniti-slovenci-v-beogradu/

Tudi letos v poletnih dneh na novosadski mestni plaži na reki Donavi poteka program za otroke “Pod krošnjami na Štrandu”. Učijo se tujih jezikov in spoznavajo kulturne pestrosti Vojvodine. Otroci se ob druženju v sproščenem vzdušju že četrto leto spoznavajo z jeziki avtohtonih narodnih manjšin, ki živijo v tej srbski avtonomni pokrajini, letos pa so se prvič srečali tudi z osnovami slovenskega jezika.

Projekt Pod krošnjami na Štrandu preko otroške vedoželjnosti že četrto leto zapored povezuje manjšinske skupnosti v Vojvodini. Ob podpori lokalnih in manjšinskih medijev ga pripravljata medijska agencija Heror Media Point in Center za razvoj lokalnih in manjšinskih medijev. Pod vodstvom mentorjev, ki poučujejo v materinem jeziku, se otroci vsak teden učijo enega izmed petih jezikov. Ob koncu tedna sledi kviz in podelitev spričeval. Poleg slovenščine so se otroci stari od 5 do 12 let v poletnh dneh učili osnov madžarskega, slovaškega, rusinskega in romunskega jezika. Vojvodinski Madžari, Hrvati, Rusini, Romuni in Slovaki so namreč le nekatere izmed več kot dvajset manjšinskih skupnosti na območju kulturno in etnično raznolike Vojvodine in njene prestolnce Novega Sada.

“Vojvodino oblikuje neizmerna kulturna pestrost, ki je mnogi žal ne poznajo. Otroško veselje in pripravljenost za učenje sta gonilo projekta “Pod krošnjami na Štrandu”, katerega namen je spoznavanje, hkrati pa tudi ohranjanje našega kulturnega bogastva,” je povedala Nataša Heror, organizatorica programa in pobudnica povezovanja manjšinskih skupnosti.

V Republiki Srbiji deluje 19 slovenskih društev, od tega kar 8 v Novem Sadu in Vojvodini, kjer živi velik del slovenske narodne manjšine v Srbiji. Slovenci v Vojvodini so večinoma potomci izseljencev, ki so se tja preselili po prvi in drugi svetovni vojni. Društva se zavzemajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture z organizacijo izobraževalnih projektov, izdajanjem lastnih publikacij, pripravo kulturnih in družabnih srečanj ter poukom Slovenščine. Ta se v Novem Sadu uvaja tudi kot izbirni predmet v osnovnih šolah. To je velik korak za tam živečo slovensko skupnost in priložnost za vse otroke, ki so se z osnovami jezika spoznali na novosadski plaži v poletnih tednih in želijo učenje slovenščine v šolskih klopeh nadaljevati jeseni.

Olimpijski športniki na plaži ob Donavi

V duhu olimpijskih iger v Riu je letošnji program bogatejši za dodaten teden. Otroke so na plaži obiskali tudi olimpijci. Z njimi so delili izkušnje iz tega prestižnega športnega tekmovanja in poudarili pomembnost redne športne aktivnosti in gibanja za njihov zdrav razvoj.

Na otvoritvi olimpijskega tedna se je otrokom pridužil košarkaš Žarko Paspalj, ki je, poleg več evropskih naslovov, leta 1990 z jugoslovansko ekipo osvojil naslov svetovnih prvakov. Na olimpijskih igrah v Seulu je leta 1988 z ekipo osvojil srebrno kolajno, danes pa je podpredsednik olimpijskega komiteja.

Slika 1: Na otvoritvi sta otroke med drugimi nagovorila tudi legendarni košarkaš Žarko Paspalj in Đorđe Višacki, generalni sekretar olimpijskega komiteja v Srbiji.

Slika 2: Štrand je kopališče na naravni peščeni plaži na donavskem nabrežju ter priljubljeno zbirališče prebivalcev Novega Sada in Vojvodine v vročih poletnih dneh.

Slika 3: Pobudnica in organizatorica Nataša Heror (v sredini) in zmagovalci madžarskega tedna.

Dne, 11. julija 2016, je Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji obiskal Marjan Cukrov, višji svetovalec na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavna tema pogovorov je bila organizacija osrednje proslave Kulturnega praznika – Prešernovega dne v letu 2017.

Na pobudo Društva Slovencev Kredarica naj bi se osrednja proslava kulturnega praznika v letu 2017 odvijala v Novem Sadu. S proslavo bi Društvo Kredarica hkrati obeležilo 20. obletnico svojega obstoja –  kot prvega slovenskega društva v Srbiji.

Pri organizaciji in izvedbi osrednje proslave bodo sodelovala vsa Društva Slovencev v Srbiji, Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu in Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Z Marjanom Cukrovim smo se poleg tega pogovarjali tudi o delovanju slovenskih Društev v Srbiji ter možnostih njihovega povezovanja v prihodnosti. V tem smislu je bilo govora tudi o učenju slovenskega jezika po Društvih ter uvajanju slovenskega jezika, kot izbirnega oz. fakultativnega predmeta, v srbske osnovne šole.

Dne 30. junija 2016 je v Ljubljani potekalo XVI. Vseslovensko srečanje z naslovom „Praznujmo s slovensko domovino“, ki je obeležilo 25. letnico osamosvojitve Republike Slovenije.

Srečanje se je začelo v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer so se zbrali predstavniki slovenskih izseljencev iz celega sveta in zamejstva. Po himni so prisotne nagovorili predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez, minister odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu ter predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Ivan Hršak.

Pozdravnim govorom so sledile uvodne razprave vabljenih govorcev, ki so vsak s svojega zornega kota govorili o Sloveniji, 25-ih letih samostojnosti ter njenih dosežkih, tako na družbenem, kakor tudi na gospodarskem področju.

Nato so besedo dobili predstavniki slovenskih izseljencev, ki so imeli priložnost izpostaviti svoje delo, dosežke in vizijo razvoja odnosov z matično domovino. V imenu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine je govorila dr. Barbara Navala, ki je v svojem prispevku predstavila  projekt Slovenika – časopis za kulturo, znanost in izobraževanje. Predstavitev projekta je bila zelo odmevna, saj je govornica po predavanju dala intervju za Prvi program Radia Slovenija ter znanstveno prilogo dnevnika Delo.

Vseslovensko srečanje je spremljal bogat kulturni program, kjer so imeli udeleženci priložnost spoznati kulturne vsebine povezane z izseljeništvom ter spoznati kulturno dejavnost svojih rojakov po svetu ter stkati bogate medsebojne vezi.

Dne 27. junija 2016 je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu pripravilo slavnosten sprejem ob obeležitvi 25. obletnice osamosvojitve Slovenije.

Ob tej priložnosti je Veleposlanik Republike Slovenije, Vladimir Gasparič, podelil zahvale za dosedanje delovanje pri združevanju Slovencev v Srbiji in kot spodbudo za nadaljnje povezovanje.

Poleg Rajka Marića in Miodraga Kostića je zahvalo dobil tudi Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, za njegovo delo in osebno prizadevanje pri ohranjanju slovenske kulture in povezovanju slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Srbiji.

Odluka

20.06.2016. godine u Novom Sadu održan je sastanak Koordinacije nacionalnih saveta nacionalnih manjina. Sastanku je u ime Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine prisustvovao Saša Verbič, predsednik.

Glavna tema sastanka je bio izbor predsednika i zamenika predsednika Koordinacije nacionalnih saveta nacionalnih manjina za narednih godinu dana. Po prethodno dogovorenom principu potpredsednik Koordinacije zauzima mesto predsednika u sledećem mandatu, tako da je sadašnji predsedavajući Koordinacije predsednik Bošnjačkog nacionalnog vijeća, Sulejman Ugljanin. Za potpredsednika je predložen i izabran predsednik Mađarskog nacionalnog saveta, Jene Hajnal.

Nakon izbora predsednika i potpredsednika predstavljen je bio izveštaj radne grupe o radu na izradi teksta Nacrta Zakona o izmenama i dopunama Zakona o zaštiti prava i sloboda nacionalnih manjina („Sl. Glasnik SRJ“, br. 11/2002, „Sl. List SCG“ br.1/2003 – ustavna povelja i „Sl. Glasnik RS“ br. 72/2009 – dr. zakon i 97/2013 – US).

Na kraju sastanka je bio predstavljen Izveštaj radne grupe o radu na izradi teksta Nacrta Zakona o izmenama i dopunama Zakona o Nacionalnim savetima nacionalnih manjina ((„Sl. glasnik RS“, br. 72/2009, 20/2014 – odluka US i 55/2014). Izveštaj radne grupe za izradu Akcionog plana za sprovođenje prava nacionalnih manjina

Člani Društva Sava iz Beograda so 13. junija 2016 v beograjskem gledališču Atelje 212 skupaj s svojimi prijatelji svečano obeležili Dan Društva, ki letos praznuje že 15. obletnico svojega obstoja in delovanja.

Predsednik Društva Sava, Saša Verbič, je v svojem nagovoru povedal nekaj besed o razvoju Društva v preteklih letih, kakor tudi o načrtih za prihodnost.

Poleg namestnice veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji in pooblaščene ministrice, Mateje Norčič Štamcar, so na svečanosti prisostvovala tudi Društva Slovencev iz Kostolca, Novega Sada in Pančeva, kakor tudi druge osebnosti iz javnega in kulturnega življenja mesta Beograda. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi plakete in zahvale prijateljem in članom Društva, ki so s svojim delom najbolj prispevali k delu in napredku Društva.

Po svečani podelitvi je bila prikazana predstava SNG Nova Gorica »Postani obcestna svetilka«, ki je nastala po besedilih Srečka Kosovela

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174411201

Pozivamo vas u

Foaje Kulturnog centra Pančeva

Vojvode Živojina Mišića 4, Pančevo

Izložba fotografija „Znameniti Slovenci u Beogradu”

Udruženja Slovenaca Južnog Banata „Logarska dolina” Pančevo u saradnji sa Društvom Slovenaca „Sava” iz Beograda

14 – 19. 6. 2016.

Otvaranje izložbe 14. 6. u 20h

Projekat „Znameniti Slovenci u Beogradu” obuhvata dve serije: „Znameniti 1” (2014) i „Znameniti 2” (2015). Idejni autori projekta su Dušan Sindik, Saša Verbič i Slobodan Jakoš, koji su želeli da predstave i promovišu manje i više poznate ili zaboravljene Slovence koji su svojim delovanjem i značajem ostavili neizbrisiv trag u srpskoj i beogradskoj sredini, i tako aktivno konstituisali i obeležili srpsko društvo, istoriju, nauku, obrazovanje i umetnost.

Projekat se sastoji od vizuelnog dela – izložbe, i tekstuelnog dela koji je sakupljen u katalozima. Prvom serijom predstavljeni su Ulrih II Celjski (grof), Jurij Vega (matematičar), Davorin Jenko (kompozitor, dirigent), Vela (Augusta) Nigrinova (dramska umetnica), Mihovil Logar (kompozitor), Vladislav Ribnikar (novinar, pokretač lista „Politika”), Bojan Stupica (reditelj i scenograf), dr. Matija Ambrožič (lekar, pedijatar), Jože Plečnik (arhitekta), Zlatan Vauda (kompozitor, dirigent, pedagog), Majda Kurnik (slikarka), Edvard Rusjan (pilot, konstruktor), a drugim Niko Županič (istoričar, političar, antropolog, etnolog), Josip Rijavec (operski pevač), Lojze Dolinar (skulptor), Edvard Cvar (privrednik, zanatlija-sitar), Slavko Savinšek (pravnik, pisac, publicista, društveni radnik), Edvard Stepančič (slikar, grafičar, dizajner, digitalni umetnik), Svetopolk Pivko (inžinjer mašinstva, konstruktor aviona), Anite Meze (Mezetova), Neva Lotrič (lekar i stomatolog – anatom), Janez Vrhovec (glumac), Slobodan Aljančić (matematičar), Sonja Hlebš (glumica).

Ove značajne ličnosti su aktivno učestvovale u izgradnji društvenih (obrazovnih, kulturnih, naučnih, medijskih) institucija Beograda i Srbije kao što su Etnografski muzej, Jugoslovensko dramsko pozorište, Atelje 212, Srpska akademija nauke i umetnosti, Univerzitetska dečja klinika u Beogradu, Dečji hor Radio televizije Beograd i Muzička redakcija RTB-a, Udruženje kompozitora Srbije, Srpsko pevačko društvo Pančevo, dnevni list „Politika”, Matematički, Stomatološki, Mašinski i Prirodno-matematički fakultet u Beogradu, Opera Narodnog pozorišta u Beogradu, Fakultet muzičkih i Fakultet likovnih umetnosti u Beogradu, Udruženje likovnih umetnika Srbije, Muzej savremene umetnosti i Narodni muzej Beograd.

Autori 24 likovna portreta su vizuelni umetnici Marija Vauda i Nikola Pilipović. Oni su autori digitalnih printova koji na kolažni i inovativan način predstavljaju profesionalni rad, životni put i istorijski okvir koji je karakterističan i poseban za svaku od portretisanih ličnosti. Tako su nastala vizuelna dela sa svim karakteristikama savremenih tehnologija i aktuelnih tendencija u kontekstu istorije umetnosti, uklopljenih u primenjeni zadatak: vizuelni tekst je pratio svaku pojedinačnu ličnost, prilagođen je svakoj posebno, uvažavajući epohu u kojoj je radila i profesiju kojom se bavila.