„Infinitiv, studio za učenje stranih jezika“ sporoča: Študirajte v Sloveniji!

https://www.facebook.com/events/252187918830934/

Volitve za člane nacionalnih svetov narodnih manjšin so razpisane za 4. november. Poseben volilni seznam je še vedno odprt za vpis, ki se izvaja v lokalnih samoupravah.

Gre za redne volitve, ki potekajo vsaka štiri leta. Člani slovenske narodne manjšine bodo na neposrednih volitvah izglasovali novi petnajstčlanski sestav Nacionalnega sveta.

Rok za predložitev seznama je 15 dni pred glasovanjem, rok za vpis v posebni volilni seznam pa 15. oktober, vendar pa se lahko s posebnim zahtevkom izvede tudi naknadno.

Nacionalni svet je krovna organizacija celotne narodne manjšine v Srbiji in se ukvarja s kulturo, izobraževanjem, informiranjem, ter pri številnih manjšinah tudi z uradno uporabo jezika in pisave. Organizacijsko Nacionalni svet slovenske narodne manjšine sestavljajo predsednik, Izvršni odbor ter odbori za kulturo, izobraževanje in informiranje.

Število članov nacionalnega sveta variira glede na število pripadnikov manjšine ob zadnjem popisu. V primeru, da jih je manj kot 10.000, je svet sestavljen iz 15-ih članov, če je na seznamu navedenih več kot 100.000 pripadnikov določene manjšine, pa iz 30-ih. V drugih primerih lahko svet šteje tudi 19, 23 in 29 članov. Ker se je ob popisu leta 2011 izjasnilo 4.033 Slovencev, bo naš Nacionalni svet štel 15 članov.

Člane Nacionalnega sveta v Srbiji voli 22 narodnih manjšin, od katerih jih je 18 izpolnilo pogoje za neposredne

Pozivamo Slovence, da se vpišejo v posebni volilni seznam in da glasujejo, saj lahko na ta način neposredno vplivajo na možnosti manifestacije manjšinske nacionalne pripadnosti, krepijo vezi z matično Slovenijo in obogatijo vsebine v Srbiji, v kateri živimo, delamo in vzgajamo družine.

Volitve, medtem ko bodo štiri manjšine volile svoje predstavnike preko elektorske skupščine.

Saša Radić, podpredsednik Izvršnega odbora NS

V Sremski Mitrovici je v soboto, 22. septembra 2018, potekala skupna manifestacije Društva Slovencev „Piran“ in Društva Nemcev „Goethe“ iz Sremske Mitrovice z nazivom Kranjska klobasica in festival štrudla. Udeležili so se je mnogi domačini, mestni funkcionarji, predstavniki Ministrstva kulture Republike Srbije, cenjeni gostje iz cerkvene skupnosti in predstavnik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji gospod Josip Weber.

Naše druženje je bilo polno ne le slastnih okusov, pač pa tudi dobre glasbe, veselja, druženja in slovenske besede. Hvaležni za vso prejeto pomoč in številčen obisk, v društvu „Piran“ že jemljemo zalet za nove uspešne manifestacije.

Dragan Kežman, predsednik Društva Slovencev „Piran“

V petek, 28.9.2018 je v Palati Srbije potekala seja Kancelarije za ljudska i manjinska prava Republike Srbije, na kateri je bil predstavljeno Osmo poročilo o izvajanju Akcijskega načrta za zagotavljanje pravic narodnih manjšin. Zbrane sta nagovorila Suzana Paunović, v.d. direktorica Kancelarije, in Ivana Antić, pomočnica ministra državne uprave in lokalne samouprave R Srbije. Sledila sta predstavljanje prakse izvajanja Akcijskega načrta in čas, namenjen diskusiji.

Pred sejo Kancelarije je potekala Seja Kooridnacije nacionalnih svetov narodnih manjšin Republike Srbije, na kateri se je uradno poslovil letošnji predsednik Koordinacije, Jene Hajnal, predsednik Nacionalnega sveta madžarske narodne manjšine. Njegovo funkcijo bo nasledil novi izbrani predsednik Romunske narodne manjšine v Republiki Srbiji, ki bo znan po volitvah v nacionalne svete, 4.11.2018. Obeh sej se je kot predstavnik slovenske narodne manjšine v Srbiji udeležil predsednik Saša Verbič.

Več o Seji Kancelarije na: http://www.ljudskaprava.gov.rs/sh/press/vesti/paunovic-redovno-sprovodenje-akcionog-plana-za-manjine

Blejski strateški forum (BSF) vsako leto združuje najvišje uradnike, poslovneže in strateške partnerje iz poslovnega sektorja Republike Slovenije in drugih držav. BSF predstavlja enega od najpomembnejših ekonomsko-političnih dogodkov v regiji jugovzhodne Evrope. Letos ga je obiskalo 1200 udeležencev iz 80-ih različnih držav, v okviru foruma je potekalo 27 okroglih miz z več kot 180-imi govorci, dogodek pa je podprlo kar 99 partnerjev in sponzorjev. V čast nam je, da smo mogli na lastni koži izkusiti njegovo veličino.
Na povabilo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sta Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Republiki Srbiji, in Aurena Dinić, članica in predstavnica Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, prisostvovala panelu „Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih“, na katerem se je razpravljalo o pomembnosti diaspore za Slovenijo, o modernih načinih vključevanja diaspore v aktivnosti za ohranjanje kulturološke in jezikovne identitete, kot tudi o izzivih, ki jih prinaša odnos med državami in njihovimi diasporami, ter možnostih, kako jih preseči. Panel je z uvodnimi besedami o pomenu slovenske diaspore za Slovenijo otvoril minister v odhodu Gorazd Žmavc. Nato so besedo prevzeli govorci z različnih krajev sveta, ki so predstavili primere dobre prakse negovanja odnosov z diasporo v drugih državah. Enega od primerov je navedel grški namestnik Ministra za zunanje zadeve Terens Spenser Nikolaos Quick, in sicer, da je bilo do tega dne organiziranih več kot 60.000 potovanj v Grčijo za mlade iz njihove diaspore, v cilju njihovega spoznavanja z državo, iz katere izvirajo. Dr. Zvone Žigon iz Urada Republike Slovenije je govoril o projektih in programih, ki jih Slovenija organizira za svojo diasporo, kot so šole jezika, projekti za spodbujanje aktivizma mladih v sosedskih državah Republike Slovenije in novi pristopi k ohranjanju slovenskega jezika – kakršen je spletni online tečaj. Govorci so opozorili, da je eden od velikih izzivov Republike Slovenije „beg možganov“ oziroma odhod velikega števila visoko kvalificirane delovne sile, predvsem mlajših prebivalcev.
Glavni sklep panela je, da je bilo narejeno mnogo dobrega glede odnosa Slovenije in diaspore, čemur smo priča tudi danes. Seveda pa obstaja še mnogo prostora za napredek. Slovenija se veliko uči prek izkušenj drugih držav. O tem priča tudi drža kandidata za novega Ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika, ki smo ga imeli možnost poslušati. Veseli nas, da so izhodišča potencialnega novega vodje Urada glede vprašanja poglabljanja in krepljenja odnosov z diasporo in še večje pozornosti na zahodni Balkan pozitivna. Veselimo se let, ki prihajajo, in možnosti, da naš odnos z deželo, iz katere izviramo, postane še bolj pristen, da bi slovensko identiteto, kulturo in jezik ohranili za prihodnje rodove.
Več o konferenci si poglejte na: www.bledstrategicforum.org

Slovenačka zajednica iz Republike Srbije na Bledskom Strateškom Forumu

Svake godine Bledski Strateški Forum  (BSF) okuplja najviše zvaničnike iz Republike Slovenije I drugih zemalja kao I  strateških partnera iz biznis sektora. BSF predstavlja jedan od najbitnijih ekonomsko-političkih događaja u regionu jugoistočne Evrope. Ove godine Forum je ugostio 1200 učesnika iz 80 različitih zemalja, u okviru programa bilo je organizovano 27 panela sa više od 180 govornika, dok je događaj podržalo čak 99 partnera i sponzora. Čast nam je da smo imali prilike da iz prve ruke iskusimo njegovu važnost.

Na poziv Urada za Slovence v zamejstvu in tujini, predsednik Nacionalnog saveta slovenačke nacionalne manjine u Republici Srbiji, Saša Verbič, i članica i predstavnica Društva Slovenaca u Beogradu – Društva Sava, Aurena Dinić su prisustvovali panelu „Dijaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih“ gde je bilo reči o važnosti dijaspore za Sloveniju, modernim načinima uključivanja dijaspore u aktivnosti za očuvanje kulturološkog I jezičkog identiteta, kao I izazovima sa kojima se susreću države u odnosu sa svojim dijasporama I kako ih prevazići. Panel je otvorio odlazeći Ministar Gorazd Žmavc uvodnim rečima o značaju slovenačke dijaspore za Sloveniju. Nadovezali su se govornici iz različitih zemalja dajući primere dobre prakse kako odnose sa dijasporom neguju druge države. Jedan od primera je naveo zamenik Ministra za inostrane poslove Grčke Terens Spenser Nikolaos Quick da je do sada organizovano preko 60.000 putovanja u Grčku za mlade iz njihove dijaspore, radi upoznavanja sa zemljom iz koje potiču. Dr. Zvone Žigon iz Kancelarije za Slovence u dijaspori se nadovezao sa primerima projekata I programa koje organizuje Slovenija za svoju dijasporu kao što su škole jezika, projekti za podsticanje aktivizma mladih u pograničnim državama sa Slovenijom I novi pristupi za očuvanje slovenačkog jezika – kao što je online kurs. Govornici su konstatovali da je jedan od velikih izazova koji leži pred Slovenijom „odliv mozgova“, odnosno odlazak velikog broja visoko kvalifikovane radne snage, pre svega mlađeg stanovništva.

Zaključak panela je da postoji dosta toga što je urađeno u odnosu Slovenije ka dijaspori I rezultate toga gledamo upravo sada. Međutim postoji dosta toga što se može još uraditi. Slovenija uči kroz razmenu iskustva sa drugim zemljama. O tome svedoči I stav kandidata za novog Ministra Urada za slovence v zamejstvu in po svetu – Jožefa P. Česnika koga smo imali takođe prilike da čujemo, I raduje nas da su stavovi potencijalnog novog prvog lica Urada pozitivni po pitanju produbljivanja I učvršćivanja odnosa sa dijasporom I još većom pažnjom posvećenom zapadnom Balkanu. Radujemo se predstojećim godinama I mogućnostima da naš odnos sa zemljom iz koje potičemo bude još prisniji kako bismo slovenački identitet, kulturu I jezik očuvali za buduća pokoljenja.

Više o konferenciji pogledajte na: bledstrategicforum.org

Tekst: Aurena Dinić

U Subotici je, 29.06.2018., u prostorijama Mađarskog Nacionalnog Saveta održana konferencija o učešću nacionalnih manjina u javnom životu Srbije.

Grupa autora: Ljubica Đorđević, Jelena Lončar, Nataša Miljković i Goran Bašić su sproveli istraživanje, čije su rezultate izneli na konferenciji. Posle pozdravnih reči domaćina, predstavnika savezne i pokrajinske uprave i rukovodioca projekta započeo je panel.

Prvi deo se odnosio na učešće pripadnika nacionalnih manjina u javnim službama. Pripadnici  nacionalnih zajednica u Srbiji su nesrazmerno malo zaposleni u državnim preduzećima. Razlozi koje državni organi navode se uvek kreću oko neadekvatne stručne spreme pripadnika nacionalnih manjina, što evidentno nije tačan razlog. Tu je uočena vrlo eksplicitna namera vladajućih stranaka da zadrže ili čak smanje procentualno učešće pripadnika nacionalnih zajednica, suprotno preuzetim obavezama poglavlja 23 o pridruživanju EU. Dok se u MUP kao razlozi neprikazivanja podataka o procentualnom učešću pripadnika nacionalnih manjina navodi tajnost podataka, u pravosuđu je izgovor nepostojanje takve evidencije, odnosno zaštita podataka, u lokalnoim upravama izgovor za nedostatak promena je aktuelna uredba o zabrani zapošljavanja u državnom sektoru, tako je i u ostalim oblastima.

Drugi deo je bio posvećen učešću nacionalnih manjina u političkom životu. Diskusija je najviše išla oko prirodnog praga i broju sigurnih mesta pripadnika nacionalnih zajednica. I tu je evidentna namera saveznih organa da onemogući ili bar uspori čak i preuzete obaveze iz bilateralnih sporazuma (napr. Sa Rumunijom). Tu se organi vlasti izgovaraju tobožnjom brigom o ostalim nacionalnim zajednicama koje neće biti u ravnopravnom položaju. Ali ovde se postavlja glavno pitanje – koje je rukovodilac projekta Goran Bašić postavio: Političko organizovanje je stvar političkih stranaka, kakve to veze ima sa Nacionalnim savetima? Isto bi bilo da se o tim pitanjima konsultuje Matica Srpska.

Panelisti i diskutanti su jasno pokazivali da su jako dugo angažovani na tim poslovima, listom su to bili profesori pravnog fakulteta, sudije, advokati, pravnici (sem par izuzetaka koji su došli sa nekim sopstvenim užim interesom, svi su se rukovodili zajedničkim interesima). Posebna pohvala domaćinu, Nacionalnom Savetu Mađarske nacionalne zajednice na sjajnoj organizaciji konferencije.

Šoti Imre

V srednji šoli „Vasa Pelagić“ v Kovinu organiziran prvi

gastronomski dogodek „Naše slovenske specialitete“

V srednji strokovni šoli „Vasa Pelagić“ v Kovinu se je v soboto, 16. junija odvijal prvi gastronomski dogodek „Naše slovenske specialitete“, posvečen slovenski tradicionalni gastronomiji.

Pridni dijaki srednjih gostinskih smeri iz Kovina in Pančeva so pod mentorstvom profesorjev imeli zahtevno nalogo, da pripravijo jedi po slovenskih receptih. Delovna naloga je bila priprava menija, na katerem se nahaja piščančja juha s celestinami na prekmurski način, goveji golaž na štajerski način s polento in mešana solata na gorenjski način. Za slovenske slaščice je bil zadolžen aktiv žensk pri Društvu Slovencev „Logarska dolina“ iz Pančeva, katerega podružnica v Kovinu je bila soorganizator tega zanimivega dogodka. Pri pripravi menija je sodelovalo dvajset dijakov in profesorjev, del dijakov pa je bil zadolžen za postrežbo.

Vsega skupaj okoli sto gostov, med njimi iz Občinske uprave, osnovnih in srednjih šol ter  predstavnikov iz javnega in kulturnega življenja iz Kovina, so se tega srečanja udeležili tudi predstavniki slovenskih društev iz Pančeva, Beograda, Zrenjanina in Vršca. Posebna gostja dr. Milena Spremo, učiteljica slovenskega jezika in kulture in s tem predstavnica Ministrstva Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport, ki je sicer letos začela s poučevanjem tudi v Kovinu, se je najprej zahvalila za topel sprejem in gostoljubnost ter spregovorila o pomenu organiziranja takih manifestacij za predstavljanje slovenske kulture in tradicije.

Po besedah Josipa Vebra, predstavnika Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in predsednika Društva Slovencev „Logarska dolina“ iz Pančeva ter glavnega organizatorja,  se je cela manifestacija odvijala v sproščenem in čudovitem vzdušju ter druženju članov in gostov ob spoznavanju slovenske tradicije priprave jedi. Po degustaciji in ugotovitvi strokovne komisije, da so jedi pripravljene na slovenski tradicionalen način, je gostom postreženo kosilo.

Organizacijo manifestacije so podprli Občina Kovin, Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport

Josip Veber